Pregled dokumentiranih digitalizatov
20. februarja, 2020
Pripovedka Ostffy Miklós a kaszaházban/ Miklós Ostffy v hiši kos govori o lokalnem posestniku, ki je med protireformacijo vztrajal pri svoji protestantski veri. Avstrijske cesarjeve čete so uničile tudi Ostffyjev grad, on je pobegnil, a so ga ujeli. Po legendi so ga zaprli v hišo na Dunaju, kjer so kosilnice razrezovale ujetnike. Ostffy je ostal…
20. februarja, 2020
Monografija avtorja Lajosa Kuntárja o rojstnem kraju je sestavljena iz teh delov. »Prva knjiga« vsebuje avtorjeve publicistične zapise. »Druga knjiga« je dolga skoraj 150 strani. S sklicevanjem na arhivske vire opisuje zgodovino naselja od srednjega veka do konca 20. stoletja. Piše o socialnih in ekonomskih razmerah, izobraževanju in predvsem o življenjskem slogu prebivalcev. Kuntár je…
21. februarja, 2020
Notni zapis vojaške pesmi s petimi kiticami, ki se začne z " Édesanyám mi van a kötényében / Mati, kaj imate v predpasniku", je leta 1935 v Csengeju zapisal Zoltán Kodály. Pel jo je József Bocskor, ovčji pasir (roj. 1853). Fantova ljubica prosi zdravnika, naj ga razglasi za neprimernega za vojaško službo. Toda zdravnik meni,…
20. februarja, 2020
Cerkveni zbor svete Cecilije v Jáku so leta 1994 ustanovili učenci tamkajšnje osnovne šole. Tudi dandanes še pojejo vsako nedeljo pri sveti maši v cerkvi. Večkrat so že nastopili v stolnici v Sombotelu. Pogosto jih vabijo v Avstrijo. Redno nastopajo na Mednarodnem glasbenem festivalu László Lajtha v Kőszegu. Škofijo Sombotel so zastopali na Srečanju zborov…
20. februarja, 2020
Črna mlaka se nahaja na stičišču vasi Andovci, Farkasfa in Szalafő. Ne gre za jezero, v njej ni vode, temveč šota, močvirje. Njen nastanek je zabeležen v več različicah. V kraju Farkasfa vedo, da je stala na njenem mestu nekoč cerkev. Nekoč je neka ženska zamujala k božični polnočnici. Ko je stopila do praga cerkve,…
20. februarja, 2020
Na obrobju vasi najde čuvaj vinogradov v Rátótu eno bučo. Ne ve, kaj je to. Modri starešine vasi mislijo, da gre za zmajeva jajca, potem pa, da je buča jajce žrebeta. Gre za ljudsko literarna zvrst, za šaljiva zgodbo o posmehovanju vasi in nevednosti vaščanov.