Leta 1890 je Kálmán Széll, 12. premier Kraljevine Ogrske, obnovil grad iz enonadstropne graščine v 18-sobno stavbo po načrtih Alajosa Hauszmanna. Po drugi svetovni vojni so njeno opremo in knjižnico raznosili. V stavbi je delovala strojnica, nato kulturni dom in šola. Od leta 2011 deluje kot hotel.

V pisnih virih se kraj prvič omenja 1322 kot Rekythe. Ob cesti oz. naselju je že v srednjem veku stala utrjena postojanka, o čemer priča zapis iz leta 1431. Grad so kot pomembno obrambno točko nenehno utrjevali. V času Batthyányjev, še zlasti v prvi polovici 17. stoletja, so grad dodatno utrdili. Ob koncu 17. in…

Stavbo je zgradil Mihály Schilson in je bila v lasti tudi grofov Zichy, Festetics in Károlyi. Zgrajena je bila leta 1723. Vhod samostojne enonadstropne baročne stavbe je v obliki črke U s sestavljenim porticusom z mansardno streho, ki podpira balkon z železno ograjo v prvem nadstropju. Sala terrena in kapela sta v pritličju, v nadstropju…

Zgrajen je bil na ostankih rimskih ostalin. Gre za poznorenesančno-baročni dvorec iz 16-17. stoletja. Današnjo obliko je dobil leta 1815. Obokan portal ima posebno arhitekturno vrednost. Dvorane v pritličju imajo obokan strop. Na hodniku je razstava o življenju zadnjega lastnika dr. Gyule Verebija Végha, nekdanjega direktorja Muzeja uporabne umetnosti. Preko družinskih fotografij in risb Gyule…

Grad je bil zgrajen v baročnem slogu v 18. stoletju. Okoli leta 1870 so ga prenovili v eklektičnem, ok. leta 1920 pa v secesijskem slogu. Od leta 1951 je dom za starejše občane. Zunanjščina vzbuja spomin na stare čase, notranjščina pa je bila popolnoma prenovljena. Ohranilo se je samo nekaj starih vrat, prostori knjižnice in…

Leta 1638 je Mihály Weöres iz Budakeszija prejel od Ferdinanda III. plemiški naziv. Leta 1720 je Karel III. podaril posest v Nemescsóju kapetanu uporniških krucev Mihályu Weöresu III. Datuma gradnje enonadstropnega baročnega dvorca s tlorisom v obliki črke L na posestvu Weöres ne poznamo. Novo podobo je dobil v drugi polovici 19. stoletja, ko je…

Stanovanjska hiša s črno kuhinjo, zgrajena je bila leta 1850. Od leta 1970 deluje kot etnografska hiša. Leta 1983 so znova prizidali shrambo in hlev, skedenj manjka. Prostori so bili nameščeni pod eno streho v vzdolžni smeri po parceli. Stene so narejene iz borovih tramov, streha je prekrita z rženo slamo. Na fasadi je rezbana…

Evangeličanska cerkvena občina Hodoš je bila kot tretja po vrsti po Tolerančnem patentu (1781) ustanovljena 1. novembra 1783 in v istem letu je bila zgrajena tudi prva cerkev. Ker pa je začela čez čas propadati, so začeli z gradnjo druge, ki je bila dokončana leta 1823. Sedanja cerkev iz opeke, ki je tretja po vrsti,…

Enoladijska cerkev z majhnim poligonalno zaključenim prezbiterijem in zahodnim zvonikom s čebulasto streho. Ena izmed prvih treh Evangeličanskih cerkvenih občin v Sloveniji, nastalih leta 1783, po tolerančnem patentu Jožefa II. 1781. Prva božja služba je bila opravljena v cerkvi 30. oktobra 1785.

Evangeličanska cerkvena občina Murska Sobota spada med mlajše cerkvene občine. Prvotno je bila filiala cerkvene občine Puconci, samostojna cerkvena občina pa je postala leta 1900. Cerkev, ki je od leta 2010 poimenovana po Martinu Luthru, je bila v neogotskem stilu zgrajena leta 1910 po načrtih Ernöja Gerelyja, arhitekta iz Budimpešte. V rozeti nad oltarjem je…

Evangeličanska cerkvena občina Puconci je bila ustanovljena 4. avgusta 1783 kot prva po uveljavitvi Tolerančnega patenta Jožefa II. iz leta 1781. Prva cerkev, ki je bila precej manjša in tudi skromnejša od sedanje, je bila zgrajena in posvečena 8. decembra 1784 na zemljišču, ki ga je v ta namen podaril grof Maximilian Battyányi. Poimenovana je…

Do sredine 18. stoletja so evangeličanske vasi ob Soroku pripadale artikularni cerkvi v Nemescsóju. Zbor v Nemeskolti se je osamosvojil v drugi polovici 18. stoletja. Prvi samostojni vpis v matično knjigo je z dne 9. novembra 1783. Cerkev je bila dokončana čez nekaj let, okrog leta 1786. Cerkev je bila prvotno zgrajena kot cerkvena kašča…

Evangeličanska cerkev vasi Lócs je bila zgrajena leta 1937 in renovirana leta 1999.

Na osnovi sklepa sopronskega parlamenta iz leta 1681 so protestantje versko življenje lahko izvajali v dveh krajih po županiji, tu so lahko zgradili cerkev, šolo. V Železni županiji sta artikularna kraja bila Nemescsó in Nemesdömölk. Ob obmejni madžarski skupnosti so k Nemescsó spadala tudi nemška in slovenska naselja. Vas je imela dva oratorija, namesto teh…

Evangeličanska molilnica je bila prvotno zgrajena kot šola, pred pročelje so postavili tudi zvonik.

Na lokaciji z ledinskim imenom Gomila se nahaja štirinajst gomil, večina jih meri od 12 do 25 m v premeru in od 1,5 do 3 metre v višino. Največja ima premer 30 metrov, visoka pa je 5 metrov. Sondiranja soboškega muzeja gomile številka 6 so potrdila, da gre za rimskodobne gomile. V njej sta bila…

Pozno-srednjeveški dvorec stoji v zahodnem delu vasi, za hišami ulice Petőfi. Na vzhodni strani poteka globoka potočna dolina. Gre za ostanke srednjeveškega dvorca družine Darabos iz Nádasda, v turških časih je dvorec bil utrjen v obrambne namene. Območje dvorca ni raziskano, vendar pa je na voljo veliko gradiva o njegovi preteklosti. V 17. stoletju je…

V 70. letih prejšnjega st. je Mária Károlyi opravljala izkopavanja v keltskem utrjenem naselju na vzpetini. V literaturi se omenja kot okop iz kraja Ostffyasszonyfa. Najdišče se nahaja na poplavnem območju reke Rábe, na bregovih potoka Lánka, na vrhu gomile, ki je danes pokrita z gozdom. Najdišče je na približno 25 hektarjih varovalo več obrambnih…

Prvo gomilo, visoko 6,5 metra s premerom 34 m, so odkrili leta 1978 pod vodstvom Márie Fekete. Znotraj gomile je bila grobnica, orientirana v smeri sever–jug, v velikosti 6,7 x 7 m, narejena iz suho položenega kamna. Na južni strani je bil vhod, ki je bil označen z dvema paroma stebrov. Nekoč so stali stebri…