Pregled dokumentiranih digitalizatov
11. marca, 2020
Borovo gostüvanje je šaljiva poroka na koncu pusta. Fantje in dekleta, oblečeni kot družice in drugi, skupaj z „nevesto” in „ženinom” odvlečejo bor v spremstvu našemljencev v središče vasi. Šega porabskih Slovencev se razlikuje od madžarskega in avstrijskega običaja v tem, da se glavni akterji pogovarjajo v slovenščini in madžarščini. Tudi dandanes organizirajo „gostüvanje" samo…
10. februarja, 2020
Ko je Mura poplavljala bregove, odnašala mline in brode ter ob naraslih vodah iskala nove poti, ki so poplavljale obdelovalno zemljo, hiše in ljudi, je bilo potrebno büjranje – z utrjevanjem, zajezitvijo struge oziroma bregov reke so preprečili, da bi se razlivala izven svoje struge. Po reki so se büjraši prevažali s šejfi (13 m…
18. avgusta, 2020
Časarov vodni mlin v Berkovcih je prenehal delovati leta 1968, od leta 2000 je preurejen v »muzej« za ogled in vpisan v Register nepremične kulturne dediščine pod št. EŠD 9272. Gre za nadstropno leseno mlinsko stavbo, zgrajeno leta 1930. Vodno kolo je leta 1946 nadomestila Francisova turbina, za dodatni pogon je služil tudi batni stroj…
18. avgusta, 2020
Čevljarska delavnica Kisilak je zadnja v Pomurju, ki izdeluje čevlje. Karel je imel v tridesetih letih 20. stoletja svoj tovorni avtomobil in 15 zaposlenih, ki so izdelovali in prodajali čevlje na sejmih po vsem Prekmurju, na Hrvaškem (do Legrada) in Štajerskem. Geza st. je leta 1962 od očeta prevzel delavnico in delal do približno leta…
10. februarja, 2020
Melinci so danes sinonim za ciglarstvo – domače izdelovanje opeke. Od leta 1992 TD Brod predstavlja na Ciglarskih dnevih to dejavnost, posebej izdelavo in žganje opeke. Za turistične potrebe so izdelali tudi ciglarski zid na prostem, kjer je dejavnost čez celo leto predstavljena obiskovalcem. Od 244 domačij je 111 takšnih, ki so grajene iz domače…
10. februarja, 2020
Postavljanje majoša (mlaja) v Gančanih je del podeželske dediščine. V osnovi gre za ljudsko-cerkveni praznik. Začetki postavljanja mlaja v Gančanih segajo v leto 1919, ko so za srečno vrnitev iz prve svetovne vojne mlaj postavili fantje v zahvalo Mariji. Lejtniki (18-letniki) se prvič zberejo skupaj prvi petek po novem letu in nato vsak petek do…
20. februarja, 2020
Prvo igro so uprizorili 26. septembra 1920 med gasilsko slovesnostjo v vasi ob posvetitvi prapora. Od 30. let 20. stoletja sta bila mlada učitelja, Jenő Musits in Ernő Nagy, organizatorja amaterskih gledaliških iger skupaj s krajevnimi kaplani. Med letoma 1940 in 1945 sta predstave organizirala Združenje Levente (vojaško usposabljanje za dečke) in KALOT (združenje vaških…
21. februarja, 2020
V začetku 20. stoletja si je učitelj Sándor Koltay prizadeval, da dne 12. marca oživljajo ta običaj. Leta 1935 so mu podelili priznanje za to delo. Običaj izvira iz srednjega veka, ko so revni dijaki hodili po vaseh prosjačit od hiše do hiše. Od sredine 17. stoletja se je običaj razširil še na privabljanje novih…
29. aprila, 2020
V času med prvo in drugo svetovno vojno se v Prekmurju pojavi nov način krašenja velikonočnih jajc, ki so se ga potem oprijeli posamezniki: jajčno površino so pobarvali mizarskimi barvami (lužili) na več barvnih pasov in nanje z ostrim predmetom spraskali okrasne vzorce, najpogosteje cvetlične. Zaradi svoje barvitosti so bile med ljudmi priljubljene, zato so…
20. februarja, 2020
»Elvisznek az ördögök, mint Pap Balázst a törökök! / Odpeljejo te hudiči kot Blaža Papa Turki.« Tudi zgodovinski viri podpirajo ustno izročilo, kajti Turki so v 17. stoletju res ugrabili in odpeljali osebo po imenu Balázs Pap iz Szomoróca.
20. februarja, 2020
Po ljudskem izročilu je stal pri izviru Muszla razbojniški grad. Okoli hriba je vseokoli tekla voda. Pravijo, da so našli zlati zaklad, sedmerokrak svečnik.
11. marca, 2020
Koledovanje je potekalo na večer 25. decembra. Fantje so v skupinah hodili od hiše do hiše. Iz vrča so naredili dudo (szötyök – köcsögduda), s tem glasbilom so spremljali petje. Notni zapis iz Nemesládonyja, 1952.
20. februarja, 2020
Az Eörséghnek Leirása ugymint: Annak Természete, Története, Lakosai ezeknek szokásai, nyelvszokása a' mellyeket öszve szedegett Nemes-Népi Zakál György: 1818-dik Esztendőben. Opise je zbral György Nemes-Népi Zakál leta 1818 v kraju Senyeháza. Rokopis je bil prvič objavljen leta 1985, nato pa leta 2002. Vsebuje geografske, zgodovinske in etnografske podatke o vasicah v Őrségu.
10. februarja, 2020
Lončarstvo je bila najpogostejša domača dejavnost, saj je skoraj vsaka vas imela vsaj enega lončarja. Po načinu okraševanja in žganja ločimo dve skupini prekmurskih lončarjev: filovsko in goričko. Filovski so bili znani po »črno žgani« posodi. Pütra, kot najbolj prepoznaven izdelek prekmurskih lončarjev, je služila prenašanju vode, večja tudi za shranjevanje bučnega olja. Ozek vrat…
21. februarja, 2020
Najpogostejša tehnika okraševanja velikonočnih jajc je bilo "pisanje z voskom" na lupini surovega jajca. Površino jajc so razdelili na dve polji ali na štiri polja. V Bucsuju imajo nekateri motivi na z voskom popisanih jajcih svoja imena: "8 ali 24 src", "vrv za boben", "listnat" in "grabljast". Vzorec " vrv za boben " je znan…
20. februarja, 2020
V zgodnjih šestdesetih letih je bil še živ običaj »obhod binkoštne kraljice«. Dekleta so prosila za sprejem v hišo, kjer so na enem mestu stoje v pozdrav prazniku zapele pesem, ki se začne »Elhozta jaz az Isten piros pünkösd napját«. Štiri dekleta so držala ruto s cvetlicami kot baldahin nad glavo najmlajše, ki je stala…
10. februarja, 2020
Za novo leto so postavljali na vodnjake s pisanimi papirnatimi trakovi okrašeno drevesce (krispan), da bi bilo celo leto dovolj pitne in sveže vode. Enako so počeli tudi v vaseh na Goričkem. Ko je gospodinja z Gornjega Senika polagala okrašeno drevesce na domač vodnjak, je govorila: »Če si remen, te te zemen, če si brdan,…
20. februarja, 2020
Lajosné Merics se že skoraj 40 let ukvarja z okraševanjem jajc. Njena hčerka in zet sta se tudi naučila obrti. Od leta 1995 njihove pisanice ocenjuje strokovna žirija. Katalin Horváthné Merics je za veščino krašenja prejela naziv ljudska obrtna umetnica za okraševanje jajc. Izpihana jajca okrašujejo s tehniko praskanja, vgraviranja. Izdelujejo tudi jajca s čipkastimi…
18. avgusta, 2020
Remenke ali remenice so okrašena velikonočna jajca. Razširjena tradicionalna tehnika krašenja je batik (nanašanje voska in barve), ki je značilna predvsem za Ravensko in Dólinsko. Osnova za krašenje so izpihana jajca. Remenke izdelujejo in razstavljajo v velikonočnem času, kot turistične spominke pa jih izdelujejo vse leto. Batik tehnika je v šestdesetih letih 20. stoletja začela…
11. marca, 2020
Prvi poklicni slovenski znanstvenik na Madžarskem je v madžarščini in slovenskem števanovskem narečju zapisal postopek ptičjega lova na brinovke. Dokumentiral je značilno fonetiko in skladnjo lokalnega narečja v letu 1940.