Na Bukovnici in v okolici je ekipa soboškega muzeja evidentirala več arheoloških najdišč, manjša izkopavanja pa opravila na ledini Kot zahodno od vasi. Odkrili so ostanke naselbine: jame za navpične stebre nekdanjih hiš, ognjišča peči in jame. Med najdbami je veliko lončenine in tudi kamnitega orodja. Nekaj najdb nakazuje na poselitev že v začetku bakrene…

Arheološko najdišče Gornje njive je ležalo na poljih v ravnini na nekoliko dvignjenem predelu na vzhodni strani močvirnega in poplavnega območja Kobiljanskega potoka, pod obronki vzhodnega dela Lendavskih goric in 1 km od Dolge vasi. Najdišče je bilo raziskano med leti 1997/1998 (Gornje njive 1) in v letu 2004 v sklopu gradnje avtoceste (Gornje njive…

Na ledini Plese v Murski Soboti je bilo odkrito veččasovno arheološko najdišče. Odkriti so bili naselbinski ostanki iz bakrene dobe in v manjši meri iz bronaste dobe ter naselbinski ostanki iz visokega in novega veka. Največje presenečenje pa je bila najdba grobišča iz zgodnjega srednjega veka (8.–10. stoletje), v katerem je bil najden tudi do…

Najdišče Popava se nahaja severno od Lipovcev na in ob trasi pomurske hitre ceste. Na najdišču so bili najdeni naselbinski ostanki iz več časovnih obdobij in grobišče iz zgodnjega srednjega veka. V starejši bakreni dobi je na najdišču stalo naselje. Najdeni so bili nadzemni objekti, zemljanke, različne plasti in vodnjak, ki jih na podlagi najdb…

Najdišče Ivankovci se nahaja na in ob trasi pomurske hitre ceste zahodno od vasi Trimlini, nasproti bioplinarne. Na najdišču so bili najdeni naselbinski ostanki iz več časovnih obdobij. V starejši bakreni dobi je stal manjši zaselek z nekaj zemljankami, najdbe kažejo na kulturno pripadnost arheološki lasinjski kulturi (okoli 4200 pr. n. št.). Iz starejše in…

Na naslovu Vönöck, Ulica Petőfi Sándorja 4, je bila stavba, ki je predstavljala najstarejše delo ljudske arhitekture na območju Kemenes. Leta 1983 so jo razstavili in prestavili v muzej na prostem. Najbolj arhaičen ljudski arhitekturni spomenik Kemenesalja je danes na ogled v muzeju na prostem – Vasi skanzen. Stavba ima skodlasto streho in dve stanovanji.…

Sredi obsežnega parka stoji beltinska graščina. Vas se omenja že leta 1322 kot Belethfalua. Beltinci so že v 13. stoletju pripadali rodbini Jura, vendar ne za dolgo, saj so jih po letu 1265 kot zemljiški gospodje nasledili dolnjelendavski Haholdi. Ti so gospodovali tu vse do leta 1644. Kdaj natančno je nastal grad, je zavito v…

Stavba je križnega tlorisa, pobarvana na belo. Skozi prizmasto kupolo v velikosti 6 x 6 m oziroma skozi do tal segajoča okna prihaja svetloba v cerkev. Do njenih vrat pridemo skozi vrt. Na vratih na bronastih ploščah so navedeni naslovi 72 knjig Svetega pisma. Zvonovi so nameščeni v ločenem zvoniku. Notranjščina je okrašena s postajami…

Arhitekt Jože Plečnik je na povabilo Franca Bajleca pripravil načrt nove cerkve, ki so jo želeli Bogojinčani z župnikom Ivanom Bašo na čelu. V novo arhitekturo je vključil ohranjen del gotske cerkve, tej pa dodal monumentalno prostornino s kamnitim stebrom in ravnim lesenim stropom, ki je okrašen s krožniki domačih lončarjev iz Bogojine in Filovcev.…

Kapelica sv. Janeza Krstnika se omenja že v 14. stoletju (1377). V vizitacijskem zapisniku iz leta 1794 že lahko preberemo o prenovi cerkve. Leta 1915 je cerkev imela en nižji in en višji del, zvonik je bil pokrit z lesenimi skodlami, sama cerkev pa s strešniki. Ograja je bila iz tramov, utrjenih z ilovico. Leta…

Poznogotska podružnična cerkev je datirana v leto 1521. Ohranila sta se sorazmerno visoka ladja in poligonalno zaključen prezbiterij, ki je ožji in nižji. Cerkev je bila leta 1739 baročno obokana. Sezidana je iz opeke in kamna, zvonik nad prezbiterijem je lesen in pokrit s skodlami. Notranja oprema cerkve je bila nameščena leta 1911.

Rimskokatoliška, nekdaj benediktinska opatijska cerkev. Cerkev s samostanom je leta 1214 ustanovil premožni posestnik, plemič Márton Jáki Nagy: bila je zgrajena leta 1256 v romanskem slogu z gotskimi elementi. V 17. stoletju je strela prizadela južni del stavbe, opat Ferenc Folnay jo je prenovil. Med letoma 1896 in 1904 so jo obnovili pod vodstvom Frigyes…

Baročna cerkev sv. Ladislava je bila zgrajena leta 1742, zgraditi jo je dal general Ladislav Ebergenyi. Cerkev nosi ime po sv. Ladislavu – madžarskem kralju, ki se je rodil leta 1041. Kralj je postal leta 1077. Cerkev je dolga 34 metrov, široka 16 in visoka 10 metrov. Leta 1894 so prizidali še stransko kapelo, ki…

Med najstarejšimi arhitekturnimi spomeniki Prekmurja je rotunda iz srede 13. stoletja, posvečena svetemu Nikolaju. Kraj Selo (Lak) se v pisnih virih prvič omenja leta 1340 in 1365 kot seu valle Lak Sancti Nicolai (v dolini sv. Nikolaja), glede na stavbne značilnosti je razvidno, da je cerkev starejša. Po legendi naj bi sprva pripadala templarjem, a…

1. oktobra 1944 je bila ustanovljena samostojna župnija. Spomladi 1946 so za cerkev naročili načrte pri Janezu Valentinčiču in verniki so se odločili za osmerokotno cerkev. Načrte za cerkev je leta 1946 izdelal Plečnikov učenec Janez Valentinčič, a gradnja se je lahko začela šele leta 1964. Leta 1966 se je porušila kupola, nesreča je zahtevala…

Cerkev je bila zgrajena ob 2000-letnici krščanstva in 1000. obletnici krščanstva na Madžarskem. Cerkev je zasnoval arhitekt László Mangliár. Zavetnica in zavetnik cerkve sta sveta Ana in sveti Štefan z družinama. Ima enojno ladjo s korom, svetiščem, zakristijo, spovednico in vodni blok. Na graviranih oknih so upodobljeni »blaženi« 20. stoletja: József Mindszenti, Vilmos Apor, János…

Cerkev je leta 1776 postavil Lázár Niczky. Streha je bila skodlasta, tla so bila kamnita. Posvečena je bila v čast svetega Nikolaja. Oba stranska oltarja sta bila postavljena v čast sveti Ani in sveti Rozaliji. Ena izmed grobnic pripada družini Niczky, druga pa rodbini Kisfaludy. Poleg svetega Nikolaja navaja zapisnik o obisku cerkve iz leta…

Manjši dvorec v pozno renesančnem slogu, ki ga je v drugi polovici 16. stoletja zgradil Bertalan Balogh Csempeszházi. V 18. stoletju je lastnik dvorca postal kruški general Ádám Balog Béri, ki ga je preuredil v baročnem slogu. Od leta 1976 daje dom Muzeju lokalne in industrijske zgodovine ter etnografski zbirki, ki so ga leta 2007…

Zgrajen je bil iz srednjeveške kurije. Stavbo so v 16. in 18. stoletju prezidali in večkrat razširili, nazadnje v romantičnem slogu leta 1867. Danes je namenjen umetniškemu ustvarjanju in likovnim kolonijam. Obdaja ga obsežen park, urejen v 19. stoletju, ki danes spada med zaščitena območja. V parku je pokopan nadarjen pesnik Ferenc Békássy, ki je…

Baročni grajski kompleks Szentgyörgyi-Horváth je bil zgrajen okoli leta 1780, verjetno ga je načrtoval Menyhért Hefele. Glavna zgradba je prostostoječa, enonadstropna, s pravokotnim tlorisom. Srednje tri osi ulične in vrtne fasade tvorijo lizene, oblikujejo risalit s timpanonom. Na straneh po dolžini je balkon s stebri in kamnitimi figurami. Stopnišče ima kamnito ograjo, hodniki so obokani,…