Legenda ikon na mapi
Predmeti
Arhivsko gradivo
Nepremična kulturna dediščina
Nesnovna kulturna dediščina
Osebnosti
Avdio-vizualno gradivo
Naključni izbor iz predmetov
21. februarja, 2020
Na fotografiji so po vsej verjetnosti učitelji osnovne šole v Puconcih, ki so se fotografirali pred banskim studencem, ki se je nahajal pred šolsko zgradbo.
19. februarja, 2020
Glineni pekač v obliki jagnjeta, odporen na ogenj je sestavljen iz dveh delov. Zunaj je zelena, znotraj je rjava, glazirana lončevina. Spodnji del stoji na treh nogicah. Na veliko noč so v njem pekli kolač v obliki jagenjčka.
19. februarja, 2020
Iz lesa izdolben obod vodnjaka. Nahajal se je na robu kraja Gersekarát, od koder so ga leta 1969 prenesli v muzej Savaria.
21. aprila, 2020
Mrtvaški prt je krasil spodnji del mrtvaškega odra in bil nanj pripet; nanj so pripeli tudi zelenje. Prt je izvezel Franc Rogač iz Doliča pred letom 1957 in se je uporabljal do približno leta 1986. Krasijo ga vezenine, čipka in napis Naj počiva vo meri Božem. Glejte Jagnje Božje, ki odjemlje grehe sveta! Prt je…
Naključni izbor iz arhivskega gradiva
1. aprila, 2020
Popis prebivalstva iz leta 1828, po današnjih pojmovanjih, ustreza obrazcu za davčno napoved. V posamezne rubrike se je vpisovalo ime glave družine, zavezane za plačevanje davka. Popis navaja število kmetij, velikost obdelovalne površine, vrste poljščin, različne načine in stroške pridelave po regijah.
3. maja, 2020
Popis prebivalstva iz leta 1828, po današnjih pojmovanjih, ustreza obrazcu za davčno napoved. V posamezne rubrike se je vpisovalo ime glave družine, zavezane za plačevanje davka. Popis navaja število kmetij, velikost obdelovalne površine, vrste poljščin, različne načine in stroške pridelave po regijah.
21. maja, 2020
Popis prebivalstva iz leta 1828, po današnjih pojmovanjih, ustreza obrazcu za davčno napoved. V posamezne rubrike se je vpisovalo ime glave družine, zavezane za plačevanje davka. Popis navaja število kmetij, velikost obdelovalne površine, vrste poljščin, različne načine in stroške pridelave po regijah.
11. februarja, 2020
Čeprav so domačini uporabljali vodo iz vodnega zajetja v Petanjcih, je njeno vrednost prvi spoznal profesor Jožef Vogler, biolog, pedagog in politik iz Motvarjevcev. Analiza vode na Dunaju, ki jo je dal narediti Vogler, je pokazala visoko kakovost in veliko vsebnost mineralov ter ogljikovega dioksida. Zato je Vogler v razvoj podjetja vložil lastno premoženje in steklenice Petanjske slatine so prišle leta 1883 na tržišče. Po smrti očeta leta 1905 sta podjetje prevzela sinova Ivan in Josip Vogler. Slednji je kasneje podjetje predal hčerki in zetu Jožefu Toplaku. Pod njunim vodstvom je doživelo največji razcvet. Po letu 1945 je bilo podjetje nacionalizirano in priključeno k podjetju Radenska.
Naključni izbor iz nepremične kulturne dediščine
11. februarja, 2020
Na Bukovnici in v okolici je ekipa soboškega muzeja evidentirala več arheoloških najdišč, manjša izkopavanja pa opravila na ledini Kot zahodno od vasi. Odkrili so ostanke naselbine: jame za navpične stebre nekdanjih hiš, ognjišča peči in jame. Med najdbami je veliko lončenine in tudi kamnitega orodja. Nekaj najdb nakazuje na poselitev že v začetku bakrene…
11. marca, 2020
V rotundi iz 11. stoletja so prepoznavni obokani oltar v vzhodnem zidu, vrata, ki vodijo v stanovanjski stolp na severni strani, in zunanja vrata stolpa na vzhodni strani. V grobovih iz 11. in 16. stoletja pod stolpom in v grobovih iz 13.–16. stoletja pred oltarjem so pokopani člani rodbine Nádasdy. S stanovanjskega stolpa severovzhodno in…
18. avgusta, 2020
Leta 1760 je v nekdanjem Németkeresztesu János Goller s svojimi družbeniki ustanovil fundacijo za postavitev in vzdrževanje spomenika Svete Trojice. Na podnožju je napis v nemškem jeziku: „IHR ENGL VND MENSCHEN SINGT HEILIG, HEILIG”. To kaže na to, da je bil spomenik postavljen leta 1761. Na podnožju so reliefi s podobami svete Rozalije, svetega Florjana…
18. avgusta, 2020
Kompleks osmih vinskih kleti v Cáku je odprt za obiskovalce od leta 1976. Kleti so bile zgrajene na koncu vasi, med kostanjevimi drevesi po strukturi nekdanjih parcel. Uporabljali so jih predvsem za predelavo in skladiščenje vina. Po epidemiji filoksere so v kleteh skladiščili sadje in kostanj. V začetku 1890. let je grozdje v Cáku propadlo.…
Naključni izbor iz nesnovne kulturne dediščine
10. februarja, 2020
Za novo leto so postavljali na vodnjake s pisanimi papirnatimi trakovi okrašeno drevesce (krispan), da bi bilo celo leto dovolj pitne in sveže vode. Enako so počeli tudi v vaseh na Goričkem. Ko je gospodinja z Gornjega Senika polagala okrašeno drevesce na domač vodnjak, je govorila: »Če si remen, te te zemen, če si brdan,…
18. avgusta, 2020
Remenke ali remenice so okrašena velikonočna jajca. Razširjena tradicionalna tehnika krašenja je batik (nanašanje voska in barve), ki je značilna predvsem za Ravensko in Dólinsko. Osnova za krašenje so izpihana jajca. Remenke izdelujejo in razstavljajo v velikonočnem času, kot turistične spominke pa jih izdelujejo vse leto. Batik tehnika je v šestdesetih letih 20. stoletja začela…
11. marca, 2020
Koledovanje je potekalo na večer 25. decembra. Fantje so v skupinah hodili od hiše do hiše. Iz vrča so naredili dudo (szötyök – köcsögduda), s tem glasbilom so spremljali petje. Notni zapis iz Nemesládonyja, 1952.
10. februarja, 2020
Melinci so danes sinonim za ciglarstvo – domače izdelovanje opeke. Od leta 1992 TD Brod predstavlja na Ciglarskih dnevih to dejavnost, posebej izdelavo in žganje opeke. Za turistične potrebe so izdelali tudi ciglarski zid na prostem, kjer je dejavnost čez celo leto predstavljena obiskovalcem. Od 244 domačij je 111 takšnih, ki so grajene iz domače…
Naključni izbor osebnosti
18. avgusta, 2020
Župnik hrvaške narodnosti, Ludvik Markovič, je bil rojen v Železni županiji, v vasi Felsőberkifalu, ki so jo nekoč naseljevali Hrvati. Za duhovnika je bil posvečen 16. 6. 1935 v Sombotelu. V Števanovce je prišel za kaplana, nato pa kot župnik tu služil do svoje smrti, tu je tudi pokopan. Leta 1975 je prejel naziv naslovnega…
21. julija, 2020
Madžarski pesnik, esejist in huzar. Potomec starih plemiških družin. Šolal se je v Angliji, kjer je tudi diplomiral. Bil je član ekskluzivnega kluba Apostoli univerze v Cambridgeu, v katerega so bili vključeni nekateri elitni študenti. Svoje prve pesmi je objavil v Angliji. Pisal je tako v angleščini, kot tudi v madžarščini: pesmi, eseje, študije. Ob…
3. marca, 2020
Duhovnik, pesnik se je rodil v Szőceju, otroštvo pa je preživel v Rábagyarmatu. Maturiral je v Sombotelu, duhovniški seminar je končal v Veszprému in Pécsu. Služboval je v različnih župnijah v Podonavju. V prvi polovici tridesetih let prejšnjega stoletja je bil učitelj verouka v različnih šolah, nato župnik v Újdombóvárju. Od leta 1938 je bil…
21. julija, 2020
Leta 1906 se je z družino preselil v Bozsok, v dvorec Sibrik. Leta 1912 je sodeloval pri organizaciji razstave zgodovine umetnosti o Županiji Vasvár v mestu Szombathely, v stavbi Muzeja Savaria. Med letoma 1917 in 1934 je bil generalni direktor Muzeja uporabne umetnosti in živel v Budimpešti. Leta 1934 se je umaknil v Bozsok v…
Naključni izbor avdio-vizualnega gradiva
11. marca, 2020
Sojenice ob rojstvu otroka tudi v slovenskem Porabju napovedujejo njegovo usodo. Lokalna različica mednarodnega motiva (ATU 934).
11. marca, 2020
Stolnjek prestri se (Prtič, pogrni se) / Terülj, terülj, terítőm. Različica po svetu znane pravljice „Mizica, pogrni se” pri porabskih Slovencih (ATU 563).
11. februarja, 2020
Ko so zibali dojenčka v lesenem koritu ali zibelki, so mu peli to uspavanko. Pesem je sestavljena iz različice treh besed (Heje baba, bijja). Uspavanko je zbral Antal Békefi leta 1972.
11. marca, 2020
Svatbena pesem, ki so jo peli, ko je nevesta zapustila dom.