Legenda ikon na mapi

Predmeti
Arhivsko gradivo
Nepremična kulturna dediščina
Nesnovna kulturna dediščina
Osebnosti
Avdio-vizualno gradivo

Naključni izbor iz predmetov

20. februarja, 2020

Tulipánoš skrinja iz Szalafőja

Poslikana »tulipánoš skrinja«. Na sprednji stranici je naslikan venec z rdečimi in belimi cvetovi. V sredini je letnica 1844. Nad vencem je napis »An« in »G«, pod njim pa napis »Mákos Gellértné«. Stara mati ga. Sándornéja Tamaskó (rojena 1905) se je leta 1880 poročila in preselila iz Hodoša v Szalafő. Svoja oblačila je hranila v…
10. februarja, 2020

Mumija

Kapela Sv. trojice v Lendavskih goricah je bila postavljena leta 1728. Znana je po mumificiranem truplu Mihálya Hadika, ki je umrl leta 1733. Njegovo telo je bilo položeno v zračno, visoko ležečo grobnico kapele in se ni razkrojilo. Telo se je v apnenčastem okolju naravno mumificiralo, mumija je nepoškodovana, posušena, na njej ni nobenih sledi…

Naključni izbor iz arhivskega gradiva

11. februarja, 2020

Učenci 2. in 3. razreda osnovne šole Križevci v šolskem letu 1926/27

Pouk se je začel leta 1784. Prvi učitelj je bil Štefan Szijárto. Leta 1889 je evangeličanska verska občina zgradila novo šolsko poslopje. Leta 1872 je bilo v šolskem okolišu 305 šoloobveznih otrok. Med prvo svetovno vojno je bil pouk zelo okrnjen. Redni pouk se je začel šele decembra 1920. Leta 1922 je šola postala štirioddelčna, šolski okoliš se je zmanjšal. Leta 1929 so bile verske šole ukinjene, nastala je štirioddelčna ljudska šola. Med drugo svetovno vojno je pouk v šoli potekal v madžarskem jeziku z eno uro materinščine dnevno. Leta 1952 je šola postala osemrazredna. S šolskim letom 1972/73 je šola postala podružnica OŠ Gornji Petrovci, s šolskim letom 1975/76 pa je bila ukinjena.
11. februarja, 2020

Razglednica trga Beltinci

Na razglednici je današnja glavna ulica Beltincev – Panonska ulica iz smeri Lendava–Murska Sobota. Na levi strani ulice, na koncu, je vidna nadstropna hiša, to je gostilna Zvezda, ki obratuje še danes. Na desni strani ulice je na koncu viden lesen mlin (danes je stavba porušena), bela nizka hiša stoji še danes. V njej je imela v preteklosti prostore trgovina Rešek.
11. februarja, 2020

Rojstvo Antona Vratuše iz Dolnjih Slaveč, politika in slavista – izpisek iz rojstne matične knjige

Anton Vratuša se je rodil 21. februarja 1915 v Dolnjih Slavečih. Njegovo rojstvo so na civilno matično okrožje prišli prijaviti 28. februarja. Iz vpisa v civilno matično knjigo je razvidno, da je bil vpisan kot Antal, da sta bila njegova starša Antal Vratosa, star 27 let, mali posestnik, in Anna Bokán, stara 23 let. Oba sta bila rimskokatoliške veroizpovedi. Živeli so v Dolnjih Slavečih na številki 66. Bil je znan prekmurski politik, slavist, jezikoslovec in akademik, ki se je uveljavil tudi v mednarodni politiki. Umrl je 30. julija 2017 v 103. letu starosti.
3. maja, 2020

Občinski podatki državnega popisa prebivalstva iz leta 1828. Kecskéd

Popis prebivalstva iz leta 1828, po današnjih pojmovanjih, ustreza obrazcu za davčno napoved. V posamezne rubrike se je vpisovalo ime glave družine, zavezane za plačevanje davka. Popis navaja število kmetij, velikost obdelovalne površine, vrste poljščin, različne načine in stroške pridelave po regijah.

Naključni izbor iz nepremične kulturne dediščine

18. avgusta, 2020

Podeželska hiša v Nagyrákosu

Kovačnica in sosednja hiša sta bili zgrajeni za kovača, ki ga je najela skupnost. Občina jo je zgradila v bližini reke Zale, da bi bila voda za hlajenje kovanega materiala lahko dostopna. Prvi prebivalec hiše je bil kovaški mojster Antal Károlyi, zadnja pa je bila Jenőné Károlyi, ki je umrla leta 1988. Hiša ima slamnato…
18. avgusta, 2020

Dvorec Horváth v Szentgyörgyu

Baročni grajski kompleks Szentgyörgyi-Horváth je bil zgrajen okoli leta 1780, verjetno ga je načrtoval Menyhért Hefele. Glavna zgradba je prostostoječa, enonadstropna, s pravokotnim tlorisom. Srednje tri osi ulične in vrtne fasade tvorijo lizene, oblikujejo risalit s timpanonom. Na straneh po dolžini je balkon s stebri in kamnitimi figurami. Stopnišče ima kamnito ograjo, hodniki so obokani,…
11. marca, 2020

Hidroelektrarna na Dolnjem Seniku

Leta 1686 je bil mlin v lasti graščine Batthyány, nato grofa Lászlója Szapáryja. Leta 1911 je Mihály Guttmann kupil mlin in žago. Mlin je dal v najem podjetniku Schwarczu, prevzel pa ga je njegov sin Imre. Leta 1949 so družino razglasili za kulake in so jih prisilno izselili. Leta 1960 sta bila mlin in žaga…
21. februarja, 2020

Dvorec Sigray in grajski park v Iváncu

Grad je bil zgrajen v baročnem slogu v 18. stoletju. Okoli leta 1870 so ga prenovili v eklektičnem, ok. leta 1920 pa v secesijskem slogu. Od leta 1951 je dom za starejše občane. Zunanjščina vzbuja spomin na stare čase, notranjščina pa je bila popolnoma prenovljena. Ohranilo se je samo nekaj starih vrat, prostori knjižnice in…

Naključni izbor iz nesnovne kulturne dediščine

18. avgusta, 2020

Čevljarstvo Kisilak

Čevljarska delavnica Kisilak je zadnja v Pomurju, ki izdeluje čevlje. Karel je imel v tridesetih letih 20. stoletja svoj tovorni avtomobil in 15 zaposlenih, ki so izdelovali in prodajali čevlje na sejmih po vsem Prekmurju, na Hrvaškem (do Legrada) in Štajerskem. Geza st. je leta 1962 od očeta prevzel delavnico in delal do približno leta…
10. februarja, 2020

Büjraštvo

Ko je Mura poplavljala bregove, odnašala mline in brode ter ob naraslih vodah iskala nove poti, ki so poplavljale obdelovalno zemljo, hiše in ljudi, je bilo potrebno büjranje – z utrjevanjem, zajezitvijo struge oziroma bregov reke so preprečili, da bi se razlivala izven svoje struge. Po reki so se büjraši prevažali s šejfi (13 m…
20. februarja, 2020

Okraševalci velikonočnih jajc v Bozsoku

Lajosné Merics se že skoraj 40 let ukvarja z okraševanjem jajc. Njena hčerka in zet sta se tudi naučila obrti. Od leta 1995 njihove pisanice ocenjuje strokovna žirija. Katalin Horváthné Merics je za veščino krašenja prejela naziv ljudska obrtna umetnica za okraševanje jajc. Izpihana jajca okrašujejo s tehniko praskanja, vgraviranja. Izdelujejo tudi jajca s čipkastimi…

Naključni izbor osebnosti

21. julija, 2020

Ferenc Békássy

Madžarski pesnik, esejist in huzar. Potomec starih plemiških družin. Šolal se je v Angliji, kjer je tudi diplomiral. Bil je član ekskluzivnega kluba Apostoli univerze v Cambridgeu, v katerega so bili vključeni nekateri elitni študenti. Svoje prve pesmi je objavil v Angliji. Pisal je tako v angleščini, kot tudi v madžarščini: pesmi, eseje, študije. Ob…
19. maja, 2020

Nikolaj Beer

Leta 1973 je diplomiral na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani. V svojem slikarskem opusu namenja največji poudarek krajinskemu slikarstvu z upodabljanjem rojstne pokrajine in vasi Kükeč, v figuraliki pa se osredotoča na Jedce – vaške marginalce kot prispodobe minljivosti. V mladosti je slikal napise na mrtvaške vozove in na njegovih slikah se najdejo lastnoročni…
15. maja, 2020

Ivan Jerič

Ivan Jerič je bil duhovnik in predan zagovornik slovenskih narodnih interesov. Boril se je v 1. sv. vojni, aktivno je bil vključen v gibanje za priključitev Prekmurja h kraljevini SHS in Maistrov borec. Končal je teologijo v Mariboru. V duhovnika je bil posvečen leta 1924. Bil je župnik v Lendavi, Turnišču in Murski Soboti, dekan…
3. marca, 2020

Gáspár Nagy

Gáspár Nagy se je rodil 4. maja 1949 v Bérbaltavárju. 1976–80: urednik založbe Ferenc Móra, 1981–1985: tajnik madžarskega društva pisateljev, od leta 1985 sekretar fundacije Bethlen Gábor, od leta 1988 urednik literarnega časopisa Hitel, od leta 2004 vodja kulturnega uredništva madžarskega katoliškega radia. Leta 2000 je postal član madžarske akademije umetnosti. V njegovih pesmih ima…

Naključni izbor avdio-vizualnega gradiva

11. februarja, 2020

Uspavanka iz Szalafőja

Ko so zibali dojenčka v lesenem koritu ali zibelki, so mu peli to uspavanko. Pesem je sestavljena iz različice treh besed (Heje baba, bijja). Uspavanko je zbral Antal Békefi leta 1972.