Legenda ikon na mapi

Predmeti
Arhivsko gradivo
Nepremična kulturna dediščina
Nesnovna kulturna dediščina
Osebnosti
Avdio-vizualno gradivo

Naključni izbor iz predmetov

30. aprila, 2020

Mejni stražniki v Števanovcih

Album so grofici Geraldine Niczky dr. Kálmánné Horváth, pokroviteljici četne zastave, v spomin na razvitje prapora podarili častniki in moštvo madž. kraljevega 11. honved graničarskega bataljona. Od leta 1938 so državne meje običajno varovale enote mejnih stražnikov – graničarjev. Album je izdelala Erzsébet Derezsán, umetnica iz Sombotela. Platnico albuma krasi grb Kraljevine Madžarske (grb s…
15. maja, 2020

Rimski nagrobnik Vibenove družine

Rimski nagrobnik, posvečen Vibenusu, Maciji Krispini in Marciju Vibijanu, naj bi bil najden leta 1810 v okolici Dolge vasi. Ovršje nagrobnika se zaključuje z dvema ležečima levoma, med njima je glava bradatega starca. Nišo nagrobnika zapolnjujejo portreti družine Vibenusa. Na traku medpolja med nišo in napisno tablo je reliefno upodobljena scena lova. Napis na steli…
2. aprila, 2020

Lonec iz naselja Verica-Ritkarovci

Glinen lonec, izdelan na lončarskem kolovratu, z belo in rjavo glazirano zunanjostjo in notranjostjo. Okras: cvet med dvema vejicama rožmarina, narisan s posebnim pisalom (kupičem - íróka) v beli, zeleni in črni barvi. Zgornji in spodnji rob poslikave krasi valovita črta. Posodo je na prošnjo muzeja izdelal Károly Doncsecz v tradicionalni obliki in s tradicionalno…

Naključni izbor iz arhivskega gradiva

11. februarja, 2020

Rokopis pesmarice Peszmena kniga za Perša Janoša

Pesmarica vsebuje več zapisov ljudskih ali ponarodelih pesmi v prekmurščini. Pesmi sta zbirala vsaj dva zapisovalca. Starejši del je zapis Janoša Perše, mlajši pa Jožefa Perše. Ob nekaterih besedilih je zapisano tudi ime vira. Natančen čas nastanka ni znan. Pesmarica vsebuje 49 pesmi, od tega je 37 cerkvenih in 12 posvetnih.
11. marca, 2020

Raziskava o finančnem in osebnem stanju javna osnovne šole v Cáku

Šolski nadzornik Železne županije je leta 1942 odredil splošno oceno, v skladu s katero so morali vodje nižješolskih ustanov sporočiti število zaposlenih in učencev, podatke o njihovi verski pripadnosti, maternem jeziku itd., pravno in tehnično stanje poslopja ter ukrepe, za katere so menili, da so nujno potrebni. Na podlagi tega je nato državni organ načrtoval financiranje. Poročilo daje slikovito podobo o stanju šole v tistem obdobju.
3. maja, 2020

Občinski podatki državnega popisa prebivalstva iz leta 1828. Vönöck

Popis prebivalstva iz leta 1828, po današnjih pojmovanjih, ustreza obrazcu za davčno napoved. V posamezne rubrike se je vpisovalo ime glave družine, zavezane za plačevanje davka. Popis navaja število kmetij, velikost obdelovalne površine, vrste poljščin, različne načine in stroške pridelave po regijah.
11. februarja, 2020

Zapis o rojstvu Danijela Halasa v rojstni matični knjigi Črenšovci

Danijel Halas se je rodil 24. junija leta 1908 v Črenšovcih. Po končani gimnaziji v Ljubljani se je vpisal na študij bogoslovja v Mariboru, kjer je bil 9. julija 1933 posvečen za duhovnika. Novo mašo je imel v svoji rojstni župniji teden dni pozneje. Svojo prvo službo je nastopil v Ljutomeru, kjer je bil kaplan. Po nadaljnjih štirih letih službovanja v Lendavi je bil 1. januarja 1939 imenovan za prvega župnika v novoustanovljeni župniji Velika Polana. Tu je služboval vse do 16. marca leta 1945, ko je bil s stani neznanih storilcev umorjen s strelom v glavo. Njegovo truplo je bilo naslednjega dne najdeno v reki Muri. Pokopan je bil 21. marca na pokopališču v Veliki Polani.

Naključni izbor iz nepremične kulturne dediščine

11. februarja, 2020

Arheološko najdišče Gornje njive pri Dolgi vasi

Arheološko najdišče Gornje njive je ležalo na poljih v ravnini na nekoliko dvignjenem predelu na vzhodni strani močvirnega in poplavnega območja Kobiljanskega potoka, pod obronki vzhodnega dela Lendavskih goric in 1 km od Dolge vasi. Najdišče je bilo raziskano med leti 1997/1998 (Gornje njive 1) in v letu 2004 v sklopu gradnje avtoceste (Gornje njive…
18. avgusta, 2020

Podeželska hiša v Nagyrákosu

Kovačnica in sosednja hiša sta bili zgrajeni za kovača, ki ga je najela skupnost. Občina jo je zgradila v bližini reke Zale, da bi bila voda za hlajenje kovanega materiala lahko dostopna. Prvi prebivalec hiše je bil kovaški mojster Antal Károlyi, zadnja pa je bila Jenőné Károlyi, ki je umrla leta 1988. Hiša ima slamnato…
10. februarja, 2020

Kapela sv. Martina oz. Venceslava

Na vzpetini južno od vasi Domanjševci stoji enoladijska opečna romanska cerkvica iz prve polovice 13. stoletja. Cerkev v Domanjševcih ima tri posebnosti; prva je zidani zvonik, ki je v opečni gradnji sočasen s cerkvijo, druga posebnost domanjševske cerkve je bogat romanski portal v južni steni, tretja pa je le še delno ohranjena in gre za…
11. februarja, 2020

Evangeličanska cerkev Hodoš

Evangeličanska cerkvena občina Hodoš je bila kot tretja po vrsti po Tolerančnem patentu (1781) ustanovljena 1. novembra 1783 in v istem letu je bila zgrajena tudi prva cerkev. Ker pa je začela čez čas propadati, so začeli z gradnjo druge, ki je bila dokončana leta 1823. Sedanja cerkev iz opeke, ki je tretja po vrsti,…

Naključni izbor iz nesnovne kulturne dediščine

10. februarja, 2020

Lončarstvo

Lončarstvo je bila najpogostejša domača dejavnost, saj je skoraj vsaka vas imela vsaj enega lončarja. Po načinu okraševanja in žganja ločimo dve skupini prekmurskih lončarjev: filovsko in goričko. Filovski so bili znani po »črno žgani« posodi. Pütra, kot najbolj prepoznaven izdelek prekmurskih lončarjev, je služila prenašanju vode, večja tudi za shranjevanje bučnega olja. Ozek vrat…
29. aprila, 2020

Izdelovanje prekmurskih remenk s praskanjem

V času med prvo in drugo svetovno vojno se v Prekmurju pojavi nov način krašenja velikonočnih jajc, ki so se ga potem oprijeli posamezniki: jajčno površino so pobarvali mizarskimi barvami (lužili) na več barvnih pasov in nanje z ostrim predmetom spraskali okrasne vzorce, najpogosteje cvetlične. Zaradi svoje barvitosti so bile med ljudmi priljubljene, zato so…
20. februarja, 2020

Obhod binkoštne kraljice v Nemesládonyju

V zgodnjih šestdesetih letih je bil še živ običaj »obhod binkoštne kraljice«. Dekleta so prosila za sprejem v hišo, kjer so na enem mestu stoje v pozdrav prazniku zapele pesem, ki se začne »Elhozta jaz az Isten piros pünkösd napját«. Štiri dekleta so držala ruto s cvetlicami kot baldahin nad glavo najmlajše, ki je stala…

Naključni izbor osebnosti

3. marca, 2020

Gáspár Nagy

Gáspár Nagy se je rodil 4. maja 1949 v Bérbaltavárju. 1976–80: urednik založbe Ferenc Móra, 1981–1985: tajnik madžarskega društva pisateljev, od leta 1985 sekretar fundacije Bethlen Gábor, od leta 1988 urednik literarnega časopisa Hitel, od leta 2004 vodja kulturnega uredništva madžarskega katoliškega radia. Leta 2000 je postal član madžarske akademije umetnosti. V njegovih pesmih ima…
18. avgusta, 2020

Jožef Košič

Šolal se je v Kőszegu in Sombotelu, za duhovnika je bil posvečen leta 1811. Kot župnik je med leti 1816 in 1829 služboval na Dolnjem Seniku, od leta 1829 do svoje smrti pa na Gornjem Seniku. Njegova monografija vsebuje veliko etnografskih informacij o Slovencih, ki živijo med Muro in Rabo. Napisal je preglednico madžarske in…
18. avgusta, 2020

Jáki Nagy Márton

Graditelj samostana in cerkve Ják. Župan v Vasváru in Zali (1215–1245). Slavonski ban (1224). Datuma njegovega rojstva in smrti nista znana. Cerkev je bila posvečena spomladi 1256, tedaj je bil že pokojni. Na zidovih jugozahodnega stolpa cerkve je verjetno upodobljen njegov pogreb. Po njem so poimenovali osnovno šolo v Jáku. Njegov kip, postavljen leta 2004,…
8. aprila, 2020

Márton Németh

Márton Németh je bil rojen v Nemesládonyju, bil je bil inženir hortikulture, izjemen posameznik na področju raziskovanja vinogradništva v kraju Pécs. Njegovo delo mu je prineslo mednarodno slavo. Zbirka različnih sort vinskega grozdja, ki jo je ustvarjal Németh od leta 1952 dalje, je bila ena največjih in najdragocenejših na svetu. Bil je zavzet podpornik klonske…

Naključni izbor avdio-vizualnega gradiva

11. februarja, 2020

Uspavanka iz Szalafőja

Ko so zibali dojenčka v lesenem koritu ali zibelki, so mu peli to uspavanko. Pesem je sestavljena iz različice treh besed (Heje baba, bijja). Uspavanko je zbral Antal Békefi leta 1972.