Legenda ikon na mapi
Predmeti
Arhivsko gradivo
Nepremična kulturna dediščina
Nesnovna kulturna dediščina
Osebnosti
Avdio-vizualno gradivo
Naključni izbor iz predmetov
18. avgusta, 2020
V eni izmed jam na arheološkem najdišču Oloris pri Dolnjem Lakošu je bil najden zgornji del večjega keramičnega lonca z ročaji. Izdelan je prostoročno, je oranžno-rjave barve, površina je gladka, narejen je iz grobozrnate lončarske mase. Ima štiri ročaje. Iz enega izmed ročajev izhaja okras plastičnih reber v obliki stiliziranih vodnih ptic. Kakršnekoli zoomorfne ali…
21. aprila, 2020
Servirni pladenj na podstavku z dvema ročajema ob strani. Pladenj je okrogle oblike, nekoliko usločen proti dnu s tremi terasasto izvedenemi koncentričnimi krogi. Obrobe posameznih krogov so izdelane v zlati barvi, trije krožni pasovi proti dnu, različnih širin, prav tako v zlati barvi, pa so okrašeni z valovnicami. Ročaja sta izdelana iz dveh trakov okrašenih…
19. februarja, 2020
Izklesana je iz poltrdega lesa, oznaka za jagnje v obliki okenskega okvirja – en par. Eno je nosila mati, drugo pa jagnje v času privajanja. Običajno je pastir sam z izrezljavanjem izdeloval gospodinjske pripomočke in predmete, ki jih je uporabljal pri pastirskem delu. Uporabljali so jo po razširitvi merinovk – zlasti v Podonavju. Danes se…
21. aprila, 2020
Naprsna ruta kot del ženske narodne noše zgodovinske pokrajine Hetiš. Ruta je bogato in umetelno vezena, prišita je industrijska čipka. Ruto krasijo v spodnjem trikotnem delu luknjičasti, stebelni in ploščati okrasni vbodi z belo bombažno prejico. Eno najštevilčnejših zbirk t. i. hetiške noše hrani prav naš muzej.
Naključni izbor iz arhivskega gradiva
11. februarja, 2020
Grof Ferenc III. Nádasdy (1623–1671) je bil član ene od najpomembnejših madžarskih visokoplemiških rodbin. V zgodovino se je zapisal kot eden od vodilnih zarotnikov zoper kralja Leopolda I. Habsburžana. To ga je po razkritju zarote in insceniranem sodnem procesu naposled stalo glave. Obglavljen je bil 30. aprila 1671 na Dunaju. Do svoje smrti je bil lastnik večje zemljiške posesti v Prekmurju. Po njegovi smrti je posest prešla v roke madžarske kraljevske komore.
21. maja, 2020
Popis prebivalstva iz leta 1828, po današnjih pojmovanjih, ustreza obrazcu za davčno napoved. V posamezne rubrike se je vpisovalo ime glave družine, zavezane za plačevanje davka. Popis navaja število kmetij, velikost obdelovalne površine, vrste poljščin, različne načine in stroške pridelave po regijah.
6. maja, 2020
Popis prebivalstva iz leta 1828, po današnjih pojmovanjih, ustreza obrazcu za davčno napoved. V posamezne rubrike se je vpisovalo ime glave družine, zavezane za plačevanje davka. Popis navaja število kmetij, velikost obdelovalne površine, vrste poljščin, različne načine in stroške pridelave po regijah.
21. maja, 2020
Popis prebivalstva iz leta 1828, po današnjih pojmovanjih, ustreza obrazcu za davčno napoved. V posamezne rubrike se je vpisovalo ime glave družine, zavezane za plačevanje davka. Popis navaja število kmetij, velikost obdelovalne površine, vrste poljščin, različne načine in stroške pridelave po regijah.
Naključni izbor iz nepremične kulturne dediščine
18. avgusta, 2020
Na njem so pokopani Židje iz Lendave in okoliških vasi. Na pokopališču dolnjelendavskih Židov so spoštovali predpise, da morajo biti napisi na nagrobnih spomenikih obrnjeni proti Jeruzalemu. Židovsko pokopališče obdaja kamnita ograja. Dolnjelendavsko židovsko pokopališče se deli na tri dele, in sicer na hevro, prostor izven hevre in prostor za otroke. Židje so na tem…
18. avgusta, 2020
Evangeličanska molilnica je bila prvotno zgrajena kot šola, pred pročelje so postavili tudi zvonik.
18. avgusta, 2020
Današnja cerkev je bila zgrajena med letoma 1910 in 1912 po načrtih soboškega arhitekta Lászla Takátsa. Gotsko cerkev iz 14. stoletja so predhodno porušili, ohranjena sta le gotski prezbiterij in zvonik, ki je bil med novogradnjo povišan. Nova cerkev je triladijska bazilika s korom za orgle nad vhodom, grobnico za grofa Szapáryja (patrona cerkve) na…
11. marca, 2020
V rotundi iz 11. stoletja so prepoznavni obokani oltar v vzhodnem zidu, vrata, ki vodijo v stanovanjski stolp na severni strani, in zunanja vrata stolpa na vzhodni strani. V grobovih iz 11. in 16. stoletja pod stolpom in v grobovih iz 13.–16. stoletja pred oltarjem so pokopani člani rodbine Nádasdy. S stanovanjskega stolpa severovzhodno in…
Naključni izbor iz nesnovne kulturne dediščine
29. aprila, 2020
V času med prvo in drugo svetovno vojno se v Prekmurju pojavi nov način krašenja velikonočnih jajc, ki so se ga potem oprijeli posamezniki: jajčno površino so pobarvali mizarskimi barvami (lužili) na več barvnih pasov in nanje z ostrim predmetom spraskali okrasne vzorce, najpogosteje cvetlične. Zaradi svoje barvitosti so bile med ljudmi priljubljene, zato so…
18. avgusta, 2020
Remenke ali remenice so okrašena velikonočna jajca. Razširjena tradicionalna tehnika krašenja je batik (nanašanje voska in barve), ki je značilna predvsem za Ravensko in Dólinsko. Osnova za krašenje so izpihana jajca. Remenke izdelujejo in razstavljajo v velikonočnem času, kot turistične spominke pa jih izdelujejo vse leto. Batik tehnika je v šestdesetih letih 20. stoletja začela…
20. februarja, 2020
»Elvisznek az ördögök, mint Pap Balázst a törökök! / Odpeljejo te hudiči kot Blaža Papa Turki.« Tudi zgodovinski viri podpirajo ustno izročilo, kajti Turki so v 17. stoletju res ugrabili in odpeljali osebo po imenu Balázs Pap iz Szomoróca.
21. februarja, 2020
Najpogostejša tehnika okraševanja velikonočnih jajc je bilo "pisanje z voskom" na lupini surovega jajca. Površino jajc so razdelili na dve polji ali na štiri polja. V Bucsuju imajo nekateri motivi na z voskom popisanih jajcih svoja imena: "8 ali 24 src", "vrv za boben", "listnat" in "grabljast". Vzorec " vrv za boben " je znan…
Naključni izbor osebnosti
20. maja, 2020
llustratorja, animatorja, kiparja in filmskega režiserja Mikija (Nikolaja) Mustra (1925, Murska Sobota – 2018, Ljubljana) pozna slovenski prostor predvsem po njegovih stripovskih junakih: Zvitorepcu, Trdonji in Lakotniku, katerih dogodivščine je objavljal v Slovenskem poročevalcu med leti 1952 in 1973. Je avtor več slikanic za otroke, reklamnih spotov, serije risanih filmov in karikatur. Muster je bil…
3. marca, 2020
Duhovnik, pesnik se je rodil v Szőceju, otroštvo pa je preživel v Rábagyarmatu. Maturiral je v Sombotelu, duhovniški seminar je končal v Veszprému in Pécsu. Služboval je v različnih župnijah v Podonavju. V prvi polovici tridesetih let prejšnjega stoletja je bil učitelj verouka v različnih šolah, nato župnik v Újdombóvárju. Od leta 1938 je bil…
8. aprila, 2020
Izhaja iz reformatorske (kalvinske) družine dušnih pastirjev. Maturirala je na evangeličanski gimnaziji v Kőszegu, pedagoško šolo je končala v Pápi, v Pécsu pa visoko šolo za učitelje. V Őriszentpétru je poučevala do smrti. Med letoma 1949 in 1955 je bila politična zapornica v Sibiriji. Leta 1961 je najprej ustvarila šolsko zbirko, nato še vaško zbirko,…
11. februarja, 2020
Miško Kranjec (15. 9. 1908, Velika Polana – 8. 6. 1983, Ljubljana), rojen pod imenom Mihael Kranjec, pozneje je uporabljal ime Miško. Po končani gimnaziji je študiral slavistiko, a je študij opustil (1934) in se ukvarjal z novinarstvom ter pisateljevanjem. Po vojni je opravljal vrsto pomembnih kulturnih funkcij. Njegova dela sodijo v socialni realizem in…
Naključni izbor avdio-vizualnega gradiva
11. marca, 2020
Stolnjek prestri se (Prtič, pogrni se) / Terülj, terülj, terítőm. Različica po svetu znane pravljice „Mizica, pogrni se” pri porabskih Slovencih (ATU 563).
11. marca, 2020
Sojenice ob rojstvu otroka tudi v slovenskem Porabju napovedujejo njegovo usodo. Lokalna različica mednarodnega motiva (ATU 934).
11. marca, 2020
Svatbena pesem, ki so jo peli, ko je nevesta zapustila dom.
11. februarja, 2020
Ko so zibali dojenčka v lesenem koritu ali zibelki, so mu peli to uspavanko. Pesem je sestavljena iz različice treh besed (Heje baba, bijja). Uspavanko je zbral Antal Békefi leta 1972.