Legenda ikon na mapi
Predmeti
Arhivsko gradivo
Nepremična kulturna dediščina
Nesnovna kulturna dediščina
Osebnosti
Avdio-vizualno gradivo
Naključni izbor iz predmetov
10. februarja, 2020
Fotografija prikazuje vas Križevci v Prekmurju. Pred objektivom so se našli mož, avtomobil, vaška kapela, hiše in dvorišča.
30. aprila, 2020
Zgrajen je bil v šestdesetih letih 20. stoletja, obratoval je že od leta 1964. Dela so izvajali zaposleni v monoštrskih tovarnah, šolah in javnih zavodih. Poslopje so uporabljali za organiziranje taborov za otroke s tega območja. V osrednji zgradbi se je nahajala jedilnica, kjer so se lahko zadrževali tudi v primeru slabega vremena. V gozdu…
21. aprila, 2020
Cehovsko listino s pripadajočimi obveznostmi in privilegiji je združenemu mešanemu cehu kovačev, ključavničarjev, jermenarjev, kolarjev in mlinarjev beltinske župnije 19. aprila 1777 podpisala cesarica Marija Terezija. Verodostojnost dokumenta osrednje oblasti je poleg njenega podpisa overovljena s pečatom vladarske hiše Habsburg, vtisnjenim v rdeče barvan vosek, ki so ga zapečatili v okroglo leseno škatlo, najverjetneje zato,…
19. februarja, 2020
Leseno vedro z železnimi obroči in dolgim ročajem na eni strani, ki olajša nošenje. Uporabljali so ga za napajanje krav z vodo. Tudi Slovenci v Železni županiji ga imenujejo pitle (gre za nemško izposojenko).
Naključni izbor iz arhivskega gradiva
3. maja, 2020
Popis prebivalstva iz leta 1828, po današnjih pojmovanjih, ustreza obrazcu za davčno napoved. V posamezne rubrike se je vpisovalo ime glave družine, zavezane za plačevanje davka. Popis navaja število kmetij, velikost obdelovalne površine, vrste poljščin, različne načine in stroške pridelave po regijah.
3. maja, 2020
Zakoni o vinogradih so vsebovali obveznosti do fevdalnih del, navodila za čas, način, tehniko in obliko organizacije dela letnih opravil v vinogradih, predpise o vzdrževanju vinogradov in pripomočkov, ukrepe za zaščito pridelka ter moralne okvirje za gospodarsko in družbeno vedenje v goricah. Členi zakona so temeljili na relativnem lastništvu vinograda, tematika je bila podobna v vsej državi, v podrobnostih pa se kažejo velike razlike.
11. februarja, 2020
Dežnikarna v Lendavi je uradno nastala 27. 9. 1904 iz šivalnice Béle Wortmana pod imenom Hungária Hazai Ernyőgyár. Bila je prva dežnikarna avstro-ogrske monarhije. Po koncu vojne so ime tovarne preimenovali v Tovarno dežnikov. V času druge svetovne vojne je tovarna spet prevzela prvotno ime. Proti koncu vojne so stroje odpeljali v bližnja skladišča, zgradbo tovarne pa so popolnoma izropali. Dne 20. 6. 1947 so ponovno zagnali tovarno Okrajna dežnikarna. Leta 1955 se je tovarna preimenovala v Dežnikarno heroja Štefana Kovača, leta 1959 pa v Indip – industrija dežnikov in pletenin. Leta 2001 je podjetje objavilo stečaj.
1. aprila, 2020
Popis prebivalstva iz leta 1828, po današnjih pojmovanjih, ustreza obrazcu za davčno napoved. V posamezne rubrike se je vpisovalo ime glave družine, zavezane za plačevanje davka. Popis navaja število kmetij, velikost obdelovalne površine, vrste poljščin, različne načine in stroške pridelave po regijah.
Naključni izbor iz nepremične kulturne dediščine
21. februarja, 2020
Zvonik se nahaja na območju nekdanjega Szomoróca. Zvon je pripet med dva kraka »lesene vilice«, ki sta izklesana iz enega samega hrastovega hloda nad šotorsko streho (»krilom«). Stene stavbe kvadratnega tlorisa so bile narejene iz lesa črnega trna. Štirikapna streha nima samo podporne funkcije, ampak služi tudi kot zaščita za zvonarja. Ta tip zvonika je…
11. februarja, 2020
Lončarska vas Filovci je bila formalno ustanovljena leta 2005. Njena zgodovina sega veliko dlje v preteklost, upoštevajoč vse tiste lončarje, ki so lončarili v tem panonskem prostoru in so se njihova imena izgubila, tiste, ki so zapisani od 18. stoletja dalje v pisnih arhivskih virih, in vse tiste, ki še živijo v spominjanju starejših Filovčarjev.…
18. avgusta, 2020
Kip Brezmadežne device Marije na cerkvenem vrtu. Podnožje v gotskem slogu, spodnji del kvadratne oblike s prirezanimi vogali in obrobo. V vmesnem polju krogovičje, nad njim okrasni profil ter profiliran rob, na katerega se navezuje gladka vrhnja ploskev, na tem stoji spomenik. Lik Marije stoji na glavi kače, ki se ovija okrog zemeljske krogle. V…
21. februarja, 2020
Cerkev je bila zgrajena ob 2000-letnici krščanstva in 1000. obletnici krščanstva na Madžarskem. Cerkev je zasnoval arhitekt László Mangliár. Zavetnica in zavetnik cerkve sta sveta Ana in sveti Štefan z družinama. Ima enojno ladjo s korom, svetiščem, zakristijo, spovednico in vodni blok. Na graviranih oknih so upodobljeni »blaženi« 20. stoletja: József Mindszenti, Vilmos Apor, János…
Naključni izbor iz nesnovne kulturne dediščine
29. aprila, 2020
V času med prvo in drugo svetovno vojno se v Prekmurju pojavi nov način krašenja velikonočnih jajc, ki so se ga potem oprijeli posamezniki: jajčno površino so pobarvali mizarskimi barvami (lužili) na več barvnih pasov in nanje z ostrim predmetom spraskali okrasne vzorce, najpogosteje cvetlične. Zaradi svoje barvitosti so bile med ljudmi priljubljene, zato so…
11. marca, 2020
Koledovanje je potekalo na večer 25. decembra. Fantje so v skupinah hodili od hiše do hiše. Iz vrča so naredili dudo (szötyök – köcsögduda), s tem glasbilom so spremljali petje. Notni zapis iz Nemesládonyja, 1952.
10. februarja, 2020
Za novo leto so postavljali na vodnjake s pisanimi papirnatimi trakovi okrašeno drevesce (krispan), da bi bilo celo leto dovolj pitne in sveže vode. Enako so počeli tudi v vaseh na Goričkem. Ko je gospodinja z Gornjega Senika polagala okrašeno drevesce na domač vodnjak, je govorila: »Če si remen, te te zemen, če si brdan,…
10. februarja, 2020
Lončarstvo je bila najpogostejša domača dejavnost, saj je skoraj vsaka vas imela vsaj enega lončarja. Po načinu okraševanja in žganja ločimo dve skupini prekmurskih lončarjev: filovsko in goričko. Filovski so bili znani po »črno žgani« posodi. Pütra, kot najbolj prepoznaven izdelek prekmurskih lončarjev, je služila prenašanju vode, večja tudi za shranjevanje bučnega olja. Ozek vrat…
Naključni izbor osebnosti
8. aprila, 2020
Zbirka reportaž z naslovom Véres Don (Krvavi Don) je sestavljena na podlagi Kuntárjevega poročanja iz 2. sv. vojne. Zaradi nje je moral živeti kot drugorazredni državljan do spremembe režima. Napisal je več 1000 člankov in 8 monografij. Bil je član uredniškega odbora znanstvene revije Vasi Szemle in urednik publikacije Vasi Helytörténeti és Honismereti Közlemények. Ustanovil…
18. avgusta, 2020
Njegove pesmi opevajo naravne lepote Őrséga in ovekovečijo usodo revnih kmetov. Lirično opisuje kmečka dela (npr. Ruhamosó / pralnica oblek, Arató / žetev , Aratás után / po žetvi). Objavljal je v podeželskih dnevnih časopisih in tankih knjižicah s pesmimi. Njegova pesniška zbirka je izšla med letoma 1984 in 2018. Ilustracija: ustvarjanje slikarja Zoltána Pongrácz,…
18. avgusta, 2020
Gimnazijo in semenišče je obiskoval v Sombotelu. Za duhovnika je bil posvečen 2. julija 1899. Kot župnik je med leti 1909-1913 in 1928-1930 služil na Dolnjem Seniku, kjer je tudi pokopan. Članke je pisal v prekmurskem slovenskem narečju, urejal pa je tudi knjige. Leta 1910 je na Dolnjem Seniku ustanovil Družbo Srca Jezusovega, leta 1912…
30. aprila, 2020
Politik legitimist, od 1904 član zgornjega doma, od 1919 eden od vodij dunajskega antiboljševističnega komiteja. Friedrichova vlada ga je imenovala za glavnega vladnega komisarja Prekodonavja, njegova zasluga naj bi bila, da so v Sopronu in okoliških vaseh razpisali plebiscit o tem, kateri državi bi želeli pripadati. Med drugim poskusom osvojitve ogrskega prestola oktobra 1921 se…
Naključni izbor avdio-vizualnega gradiva
11. marca, 2020
Sojenice ob rojstvu otroka tudi v slovenskem Porabju napovedujejo njegovo usodo. Lokalna različica mednarodnega motiva (ATU 934).
11. marca, 2020
Svatbena pesem, ki so jo peli, ko je nevesta zapustila dom.
11. februarja, 2020
Ko so zibali dojenčka v lesenem koritu ali zibelki, so mu peli to uspavanko. Pesem je sestavljena iz različice treh besed (Heje baba, bijja). Uspavanko je zbral Antal Békefi leta 1972.
11. marca, 2020
Stolnjek prestri se (Prtič, pogrni se) / Terülj, terülj, terítőm. Različica po svetu znane pravljice „Mizica, pogrni se” pri porabskih Slovencih (ATU 563).