Legenda ikon na mapi
Predmeti
Arhivsko gradivo
Nepremična kulturna dediščina
Nesnovna kulturna dediščina
Osebnosti
Avdio-vizualno gradivo
Naključni izbor iz predmetov
21. februarja, 2020
Zeleno glazirano, pravokotno, štirinožno, lončeno držalo za posodico za črnilo. Na prednji stranici ima vdolbino in dve odprtini, med njima je ležeči lev. V eno odprtino paše valjasta, obrobljena posodica za črnilo. V drugo pa držalo za posodico s prahom za sušenje črnila. Posodica s prahom za sušenje črnila je imela pokrov z luknjicami. Prah…
19. februarja, 2020
Glazirana posthabanska, fajansna keramika z dvema ročajema. Okrašena s stiliziranimi cvetovi zeleno-modro-rumeno-rjavo-vijolične barve na belem ozadju. Na dnu sklede, na sredini je napis SM 1794. Ena izmed dragocenih in številnih keramik iz zbirke Végh, med šestimi posthabanskimi skledami z letnico. Habani (novi kristjani) so pripadniki veroizpovedi, ki sledi radikalnim smernicam reformacije. Lončarji so posode prekrivali…
21. februarja, 2020
Keramičen kotliček s pokrovom s tremi nogami in dvema ročajema. Posoda za kuhanje je od znotraj in od zunaj glazirana, zelenkasto-rjave barve. Na ročajih ima dva okrasna gumba. Na novo izdelana posoda je tradicionalne oblike.
18. marca, 2020
Vaza je narejena iz tulcev streliva, iz medenine in je delo vojnega ujetnika. Vgravirana bakrena spominska vaza z ruske fronte iz obdobja druge svetovne vojne. Napis: "Spomini – 1942 – Srečni smo samo skupaj" – "Nekje iz Rusiji". Dekoracija: cvetlični vzorci, okronani madžarski grb.
Naključni izbor iz arhivskega gradiva
21. maja, 2020
Popis prebivalstva iz leta 1828, po današnjih pojmovanjih, ustreza obrazcu za davčno napoved. V posamezne rubrike se je vpisovalo ime glave družine, zavezane za plačevanje davka. Popis navaja število kmetij, velikost obdelovalne površine, vrste poljščin, različne načine in stroške pridelave po regijah.
21. februarja, 2020
Šolski nadzornik Železne županije je leta 1942 odredil splošno oceno, v skladu s katero so morali vodje nižješolskih ustanov sporočiti število zaposlenih in učencev, podatke o njihovi verski pripadnosti, maternem jeziku itd., pravno in tehnično stanje poslopja ter ukrepe, za katere so menili, da so nujno potrebni. Na podlagi tega je nato državni organ načrtoval financiranje. Poročilo daje slikovito podobo o stanju šole v tistem obdobju.
21. maja, 2020
Popis prebivalstva iz leta 1828, po današnjih pojmovanjih, ustreza obrazcu za davčno napoved. V posamezne rubrike se je vpisovalo ime glave družine, zavezane za plačevanje davka. Popis navaja število kmetij, velikost obdelovalne površine, vrste poljščin, različne načine in stroške pridelave po regijah.
11. februarja, 2020
Reforme Marije Terezije, ki jih je začela uvajati v ogrskem delu habsburške monarhije, tudi v Prekmurju, so se močno razlikovale od reform v drugih delih monarhije. Ena od teh je bila uvedba enotnih urbarjev, s katerimi je začela urejati odnose med podložniki in njihovimi zemljiškimi gospodi. Njihovo uvedbo je odredila 29. decembra 1766. Vsak kraj je dobil urbar s tabelami, ki so prikazovale podložnike in njihovo zemljo. Del urbarja je bilo tudi znamenitih devet točk (lat. novem puncta). Prvič v zgodovini so podložnike vprašali o njihovih dajatvah, tlaki in značilnostih njihovega kmetovanja. Takšen urbar je dobila vsaka vas v Prekmurju, tudi Ivanci.
Naključni izbor iz nepremične kulturne dediščine
26. februarja, 2020
Muzejsko vas Őrség v kraju Szalafő Pityerszer sestavlja 10 stavb: 1 ograjena hiša, 1 pritlična in enonadstropna kašča (shramba), 2 stanovanjski hiši, 1 skedenj, 1 skedenj s shrambo in hlevom, 1 svinjak in 1 uta za sekanje drv. Najbolj dragoceni poslopji sta nadstropna kašča in ograjena hiša, saj ju lahko na Madžarskem obiskovalci samo tukaj…
30. aprila, 2020
Gradovi so bili upravna, gospodarska in politična središča fevdalnega ozemlja. Soboška graščina predstavlja gosposko prebivališče, zasnovano v drugi polovici 16. stoletja kot renesančni dvorec, ki so mu v 18. stoletju prizidali baročne dodatke.
21. februarja, 2020
Cerkev je leta 1776 postavil Lázár Niczky. Streha je bila skodlasta, tla so bila kamnita. Posvečena je bila v čast svetega Nikolaja. Oba stranska oltarja sta bila postavljena v čast sveti Ani in sveti Rozaliji. Ena izmed grobnic pripada družini Niczky, druga pa rodbini Kisfaludy. Poleg svetega Nikolaja navaja zapisnik o obisku cerkve iz leta…
11. februarja, 2020
Najdišče leži v ravnini na komaj prepoznavni dvignjeni terasi južno od vasi Pince pod vznožjem Lendavskih goric. Na vzhodni strani se razteza do državne meje z Madžarsko, na zahodu ga zamejuje struga Malega potoka. Najdišče je bilo odkrito s terenskimi pregledi na avtocestnem odseku Lendava–Pince leta 2004 in 2005. Z zaščitnimi izkopavanji leta 2005 in…
Naključni izbor iz nesnovne kulturne dediščine
20. februarja, 2020
Na obrobju vasi najde čuvaj vinogradov v Rátótu eno bučo. Ne ve, kaj je to. Modri starešine vasi mislijo, da gre za zmajeva jajca, potem pa, da je buča jajce žrebeta. Gre za ljudsko literarna zvrst, za šaljiva zgodbo o posmehovanju vasi in nevednosti vaščanov.
18. avgusta, 2020
Remenke ali remenice so okrašena velikonočna jajca. Razširjena tradicionalna tehnika krašenja je batik (nanašanje voska in barve), ki je značilna predvsem za Ravensko in Dólinsko. Osnova za krašenje so izpihana jajca. Remenke izdelujejo in razstavljajo v velikonočnem času, kot turistične spominke pa jih izdelujejo vse leto. Batik tehnika je v šestdesetih letih 20. stoletja začela…
20. februarja, 2020
V zgodnjih šestdesetih letih je bil še živ običaj »obhod binkoštne kraljice«. Dekleta so prosila za sprejem v hišo, kjer so na enem mestu stoje v pozdrav prazniku zapele pesem, ki se začne »Elhozta jaz az Isten piros pünkösd napját«. Štiri dekleta so držala ruto s cvetlicami kot baldahin nad glavo najmlajše, ki je stala…
10. februarja, 2020
Postavljanje majoša (mlaja) v Gančanih je del podeželske dediščine. V osnovi gre za ljudsko-cerkveni praznik. Začetki postavljanja mlaja v Gančanih segajo v leto 1919, ko so za srečno vrnitev iz prve svetovne vojne mlaj postavili fantje v zahvalo Mariji. Lejtniki (18-letniki) se prvič zberejo skupaj prvi petek po novem letu in nato vsak petek do…
Naključni izbor osebnosti
15. maja, 2020
Ivan Jerič je bil duhovnik in predan zagovornik slovenskih narodnih interesov. Boril se je v 1. sv. vojni, aktivno je bil vključen v gibanje za priključitev Prekmurja h kraljevini SHS in Maistrov borec. Končal je teologijo v Mariboru. V duhovnika je bil posvečen leta 1924. Bil je župnik v Lendavi, Turnišču in Murski Soboti, dekan…
18. avgusta, 2020
Graditelj samostana in cerkve Ják. Župan v Vasváru in Zali (1215–1245). Slavonski ban (1224). Datuma njegovega rojstva in smrti nista znana. Cerkev je bila posvečena spomladi 1256, tedaj je bil že pokojni. Na zidovih jugozahodnega stolpa cerkve je verjetno upodobljen njegov pogreb. Po njem so poimenovali osnovno šolo v Jáku. Njegov kip, postavljen leta 2004,…
19. maja, 2020
Leta 1959 je diplomiral na Akademij za likovno umetnost v Ljubljani. Leta 1967 se je vrnil v Prekmurje in postal član skupine DHLM (L. Danč, Š. Hauko, L. Logar, F. Mesarič), ki je v prekmurskem prostoru uveljavila moderne tokove. Danč spada v drugo generacijo akademsko šolanih likovnih umetnikov Prekmurja. V njegovem opusu najdemo dela, ki…
15. maja, 2020
Ferdo Godina je prve zgodbe objavljal v Novinah. Študiral je pravo, sodeloval je z liberalnimi društvi, bil urednik Mladega Prekmurca, pisal je za različne časopise in objavljal svojo prozo. Leta 1941 se je v Ljubljani pridružil partizanom in od leta 1944 organiziral odpor v Prekmurju. Po vojni je opravljal več služb, nato pa deloval kot…
Naključni izbor avdio-vizualnega gradiva
11. marca, 2020
Sojenice ob rojstvu otroka tudi v slovenskem Porabju napovedujejo njegovo usodo. Lokalna različica mednarodnega motiva (ATU 934).
11. februarja, 2020
Ko so zibali dojenčka v lesenem koritu ali zibelki, so mu peli to uspavanko. Pesem je sestavljena iz različice treh besed (Heje baba, bijja). Uspavanko je zbral Antal Békefi leta 1972.
11. marca, 2020
Svatbena pesem, ki so jo peli, ko je nevesta zapustila dom.
11. marca, 2020
Stolnjek prestri se (Prtič, pogrni se) / Terülj, terülj, terítőm. Različica po svetu znane pravljice „Mizica, pogrni se” pri porabskih Slovencih (ATU 563).