Legenda ikon na mapi
Predmeti
Arhivsko gradivo
Nepremična kulturna dediščina
Nesnovna kulturna dediščina
Osebnosti
Avdio-vizualno gradivo
Naključni izbor iz predmetov
21. aprila, 2020
Vaza z grbom družine Szapáry je na ogled na stalni razstavi Pomurskega muzeja Murska Sobota. Monumentalno vazo Medici je leta 1783 izdelala tovarna porcelana v Sevresu. Nato so jo kopirale različne tovarne porcelana – služila je za vzor reprezentančne okrasne posode, najpogosteje opremljene z rodbinskim grbom. Vaza je oblikovana na kolovratu, gre za poslikan, glaziran…
7. aprila, 2020
Lesene, t. i. vile za žetev s 4 ukrivljenimi roglji in 4+1 luknjami na ročaju. Zbiratelj Komjáth Kálmán jih je pridobil od Jenőné Császár. Vile so pritrdili h kosi, s čimer so dosegli, da se klasje med žetvijo ni nagibalo na vse strani. Obstajajo različne vrste vil za žetev. Na primer z dolgimi ročaji, kot…
2. aprila, 2020
Glinen lonec, izdelan na lončarskem kolovratu, z belo in rjavo glazirano zunanjostjo in notranjostjo. Okras: cvet med dvema vejicama rožmarina, narisan s posebnim pisalom (kupičem - íróka) v beli, zeleni in črni barvi. Zgornji in spodnji rob poslikave krasi valovita črta. Posodo je na prošnjo muzeja izdelal Károly Doncsecz v tradicionalni obliki in s tradicionalno…
18. avgusta, 2020
Fotografija Turnišča s pogledom na kapelico sv. Antona Padovanskega v središču vasi. Soboški fotograf Jože Kološa – Kološ (1920–1998) je delal kot sodelavec tednika Vestnik. Ta fotografija iz središča vasi Turnišče s pogledom na kapelico sv. Antona Padovanskega in skupino ljudi na cesti pred njo ter ob hiši na desni strani, prizor vsakodnevnega utrinka življenja…
Naključni izbor iz arhivskega gradiva
19. februarja, 2020
Podatkov o tem, ob kakšni priložnosti je bil pripravljen popis (inventura) zemlje župnišča v Nagynardi in njenih izpostav v naseljih Fösőcsatár in Alsócsatár ter povezanih storitev in dohodkov, nimamo. Vaščani so se z župnikom najverjetneje morali dogovoriti o spornih fevdalnih bremenih. V popisu so omenjene tudi konkretne osebe, ki so pri dogovorih z zemljiškim gospodom bile predstavniki vasi oziroma kajžarji, ki so zaradi svojega statusa služnost opravljali pod posebnimi pogoji.
3. maja, 2020
Popis prebivalstva iz leta 1828, po današnjih pojmovanjih, ustreza obrazcu za davčno napoved. V posamezne rubrike se je vpisovalo ime glave družine, zavezane za plačevanje davka. Popis navaja število kmetij, velikost obdelovalne površine, vrste poljščin, različne načine in stroške pridelave po regijah.
21. maja, 2020
Popis prebivalstva iz leta 1828, po današnjih pojmovanjih, ustreza obrazcu za davčno napoved. V posamezne rubrike se je vpisovalo ime glave družine, zavezane za plačevanje davka. Popis navaja število kmetij, velikost obdelovalne površine, vrste poljščin, različne načine in stroške pridelave po regijah.
21. maja, 2020
Popis prebivalstva iz leta 1828, po današnjih pojmovanjih, ustreza obrazcu za davčno napoved. V posamezne rubrike se je vpisovalo ime glave družine, zavezane za plačevanje davka. Popis navaja število kmetij, velikost obdelovalne površine, vrste poljščin, različne načine in stroške pridelave po regijah.
Naključni izbor iz nepremične kulturne dediščine
18. avgusta, 2020
Romanska cerkev, ki stoji na starem pokopališču na griču Szentegyházhegy ob robu vasi. Njen zavetnik je sv. Jakob apostol. Zgradili so jo v 13. stoletju. Opečnata cerkvica, orientirana vzhod-zahod, s polkrožnim prezbiterijem in vitkim zvonikom.
10. februarja, 2020
Na vzpetini južno od vasi Domanjševci stoji enoladijska opečna romanska cerkvica iz prve polovice 13. stoletja. Cerkev v Domanjševcih ima tri posebnosti; prva je zidani zvonik, ki je v opečni gradnji sočasen s cerkvijo, druga posebnost domanjševske cerkve je bogat romanski portal v južni steni, tretja pa je le še delno ohranjena in gre za…
21. februarja, 2020
Tukaj je bilo eno največjih taborišč za vojne ujetnike v prvi svetovni vojni v Avstro-Ogrski monarhiji (1915-1918). "Mesto barak", v katerem je živelo 40-50.000 srbskih, italijanskih, ruskih in romunskih vojnih ujetnikov, je do danes izginilo brez sledu in območje pokriva gozd. Na nekdanjem pokopališču so spomeniki za ujetnike. Od okrašenih železnih vrat vodi ravna pot…
18. avgusta, 2020
Na lokaciji z ledinskim imenom Gomila se nahaja štirinajst gomil, večina jih meri od 12 do 25 m v premeru in od 1,5 do 3 metre v višino. Največja ima premer 30 metrov, visoka pa je 5 metrov. Sondiranja soboškega muzeja gomile številka 6 so potrdila, da gre za rimskodobne gomile. V njej sta bila…
Naključni izbor iz nesnovne kulturne dediščine
10. februarja, 2020
Za novo leto so postavljali na vodnjake s pisanimi papirnatimi trakovi okrašeno drevesce (krispan), da bi bilo celo leto dovolj pitne in sveže vode. Enako so počeli tudi v vaseh na Goričkem. Ko je gospodinja z Gornjega Senika polagala okrašeno drevesce na domač vodnjak, je govorila: »Če si remen, te te zemen, če si brdan,…
18. avgusta, 2020
Časarov vodni mlin v Berkovcih je prenehal delovati leta 1968, od leta 2000 je preurejen v »muzej« za ogled in vpisan v Register nepremične kulturne dediščine pod št. EŠD 9272. Gre za nadstropno leseno mlinsko stavbo, zgrajeno leta 1930. Vodno kolo je leta 1946 nadomestila Francisova turbina, za dodatni pogon je služil tudi batni stroj…
29. aprila, 2020
V času med prvo in drugo svetovno vojno se v Prekmurju pojavi nov način krašenja velikonočnih jajc, ki so se ga potem oprijeli posamezniki: jajčno površino so pobarvali mizarskimi barvami (lužili) na več barvnih pasov in nanje z ostrim predmetom spraskali okrasne vzorce, najpogosteje cvetlične. Zaradi svoje barvitosti so bile med ljudmi priljubljene, zato so…
11. marca, 2020
Koledovanje je potekalo na večer 25. decembra. Fantje so v skupinah hodili od hiše do hiše. Iz vrča so naredili dudo (szötyök – köcsögduda), s tem glasbilom so spremljali petje. Notni zapis iz Nemesládonyja, 1952.
Naključni izbor osebnosti
18. avgusta, 2020
Štefan Kovač se je rodil 28. 8. 1910 v Nedelici. Po diplomi na Pravni fakulteti v Ljubljani se je zaposlil kot odvetniški pripravnik. Neposredno pred drugo svetovno vojno je bil vodja Komunistične partije Slovenije v Prekmurju. Po madžarski okupaciji Prekmurja aprila 1941 je postal organizator in vodja odporniškega gibanja v Prekmurju, ki je bilo poleti…
21. julija, 2020
Leta 1906 se je z družino preselil v Bozsok, v dvorec Sibrik. Leta 1912 je sodeloval pri organizaciji razstave zgodovine umetnosti o Županiji Vasvár v mestu Szombathely, v stavbi Muzeja Savaria. Med letoma 1917 in 1934 je bil generalni direktor Muzeja uporabne umetnosti in živel v Budimpešti. Leta 1934 se je umaknil v Bozsok v…
30. aprila, 2020
Sojenje v kraju Farkasfa je bil najbolj krvav dogodek v pravosodju komunističnega režima na Madžarskem. Leta 1953 je bilo pred sodišče postavljenih 70 ljudi zaradi obtožb vohunjenja za Jugoslavijo in zarote. Deset ljudi je bilo obsojenih na smrt ali so umrli zaradi posledic sojenja: Józsefné Bekes, József Bekes, Péter Wrangel, Ferenc Sipos, Ernő Szabó, János…
3. marca, 2020
Rojen v Andovcih, lončarske obrti se je izučil v kraju Magyarszombatfa. Bil je vajenec v Zalaegerszegu, Sümegu in Monoštru. Na Verici je živel in delal od leta 1940. Od sedemdesetih let prejšnjega stoletja je bil edini slovenski lončar na Madžarskem. Njegova dela so bila že večkrat razstavljena na Madžarskem in v Sloveniji. Leta 1984 so…
Naključni izbor avdio-vizualnega gradiva
11. februarja, 2020
Ko so zibali dojenčka v lesenem koritu ali zibelki, so mu peli to uspavanko. Pesem je sestavljena iz različice treh besed (Heje baba, bijja). Uspavanko je zbral Antal Békefi leta 1972.
11. marca, 2020
Svatbena pesem, ki so jo peli, ko je nevesta zapustila dom.
11. marca, 2020
Sojenice ob rojstvu otroka tudi v slovenskem Porabju napovedujejo njegovo usodo. Lokalna različica mednarodnega motiva (ATU 934).
11. marca, 2020
Stolnjek prestri se (Prtič, pogrni se) / Terülj, terülj, terítőm. Različica po svetu znane pravljice „Mizica, pogrni se” pri porabskih Slovencih (ATU 563).