Legenda ikon na mapi
Predmeti
Arhivsko gradivo
Nepremična kulturna dediščina
Nesnovna kulturna dediščina
Osebnosti
Avdio-vizualno gradivo
Naključni izbor iz predmetov
11. februarja, 2020
V reprezentančni opravi se razkazuje baron Pavel Szapáry (1753-1825). Dlen leve roke je skril med gube huzarske uniforme, s pomenljivo gesto pa desnico naslanja na globus. Njegova oprava je reprezentančna: nosi imenitno rdečo huzarsko, čez pas z zeleno opasano in po robu s krznom pošito uniformo. Glavo mu pokriva belo-siva lasulja, pogled oči pa je…
18. avgusta, 2020
Grafična podoba prikazuje v bogata oblačila napravljen kip turniške milostne Marije z Jezuščkom. Na zvitem traku v dveh vrstah poteka latinski napis, v prevodu: Blaženo Devico Marijo častijo v Turnišču blizu reke Mure v zagrebški škofiji na veleposestvu grofov Csákyjev. V spodnjem delu se za drevesom razkriva z obzidjem obdana turniška pražupnijska cerkev v stanju,…
21. aprila, 2020
Insignij oziroma cejski znak mlinarjev. Na obeh straneh je zapisano: Slavno društvo mlinarsko 1877-1927. V Zastekleni omarici, v notranjosti je mlinsko kolo, znak mlinarjev. Leta 1777 cesarica Marija Terezija z Ustanovno listino podeli obveznosti in privilegije cehov v Prekmurju; istega leta pa je nastal tudi združeni ceh kovačev, ključavničarjev, jermenarjev, kolarjev in mlinarjev v župniji…
21. februarja, 2020
Poznoromantično usmerjeni slikar Alojz Eberl se je v začetku 70. let 19. stoletja kot cesarski davčni uslužbenec z družino preselil v Mursko Soboto. V jeseni svojega življenja je ustvarjal akvarele. Eberlova zapuščina tvori jedro likovne umetnostnozgodovinske zbirke 19. stoletja, povezane s preteklostjo Murske Sobote in njene okolice v obdobju, ko se je začela oblikovati mestna…
Naključni izbor iz arhivskega gradiva
21. februarja, 2020
Šolski nadzornik Železne županije je leta 1942 odredil splošno oceno, v skladu s katero so morali vodje nižješolskih ustanov sporočiti število zaposlenih in učencev, podatke o njihovi verski pripadnosti, maternem jeziku itd., pravno in tehnično stanje poslopja ter ukrepe, za katere so menili, da so nujno potrebni. Na podlagi tega je nato državni organ načrtoval financiranje. Poročilo daje slikovito podobo o stanju šole v tistem obdobju.
21. maja, 2020
Popis prebivalstva iz leta 1828, po današnjih pojmovanjih, ustreza obrazcu za davčno napoved. V posamezne rubrike se je vpisovalo ime glave družine, zavezane za plačevanje davka. Popis navaja število kmetij, velikost obdelovalne površine, vrste poljščin, različne načine in stroške pridelave po regijah.
31. marca, 2020
Popis prebivalstva iz leta 1828, po današnjih pojmovanjih, ustreza obrazcu za davčno napoved. V posamezne rubrike se je vpisovalo ime glave družine, zavezane za plačevanje davka. Popis navaja število kmetij, velikost obdelovalne površine, vrste poljščin, različne načine in stroške pridelave po regijah.
3. maja, 2020
Popis prebivalstva iz leta 1828, po današnjih pojmovanjih, ustreza obrazcu za davčno napoved. V posamezne rubrike se je vpisovalo ime glave družine, zavezane za plačevanje davka. Popis navaja število kmetij, velikost obdelovalne površine, vrste poljščin, različne načine in stroške pridelave po regijah.
Naključni izbor iz nepremične kulturne dediščine
18. avgusta, 2020
Vzhodno obrnjena zidana cerkev je srednjeveškega izvora, zgrajena okrog leta 1200. Leta 1751 ter med leti 1772 in 1780 je bila prezidana v baročnem slogu. Znova je bila preoblikovana leta 1832, nato pa v letih 1854-55.
18. avgusta, 2020
Sredi obsežnega parka stoji beltinska graščina. Vas se omenja že leta 1322 kot Belethfalua. Beltinci so že v 13. stoletju pripadali rodbini Jura, vendar ne za dolgo, saj so jih po letu 1265 kot zemljiški gospodje nasledili dolnjelendavski Haholdi. Ti so gospodovali tu vse do leta 1644. Kdaj natančno je nastal grad, je zavito v…
21. februarja, 2020
Cerkev je bila zgrajena ob 2000-letnici krščanstva in 1000. obletnici krščanstva na Madžarskem. Cerkev je zasnoval arhitekt László Mangliár. Zavetnica in zavetnik cerkve sta sveta Ana in sveti Štefan z družinama. Ima enojno ladjo s korom, svetiščem, zakristijo, spovednico in vodni blok. Na graviranih oknih so upodobljeni »blaženi« 20. stoletja: József Mindszenti, Vilmos Apor, János…
11. februarja, 2020
Evangeličanska cerkvena občina Murska Sobota spada med mlajše cerkvene občine. Prvotno je bila filiala cerkvene občine Puconci, samostojna cerkvena občina pa je postala leta 1900. Cerkev, ki je od leta 2010 poimenovana po Martinu Luthru, je bila v neogotskem stilu zgrajena leta 1910 po načrtih Ernöja Gerelyja, arhitekta iz Budimpešte. V rozeti nad oltarjem je…
Naključni izbor iz nesnovne kulturne dediščine
10. februarja, 2020
Ko je Mura poplavljala bregove, odnašala mline in brode ter ob naraslih vodah iskala nove poti, ki so poplavljale obdelovalno zemljo, hiše in ljudi, je bilo potrebno büjranje – z utrjevanjem, zajezitvijo struge oziroma bregov reke so preprečili, da bi se razlivala izven svoje struge. Po reki so se büjraši prevažali s šejfi (13 m…
21. februarja, 2020
Notni zapis vojaške pesmi s petimi kiticami, ki se začne z " Édesanyám mi van a kötényében / Mati, kaj imate v predpasniku", je leta 1935 v Csengeju zapisal Zoltán Kodály. Pel jo je József Bocskor, ovčji pasir (roj. 1853). Fantova ljubica prosi zdravnika, naj ga razglasi za neprimernega za vojaško službo. Toda zdravnik meni,…
18. avgusta, 2020
Remenke ali remenice so okrašena velikonočna jajca. Razširjena tradicionalna tehnika krašenja je batik (nanašanje voska in barve), ki je značilna predvsem za Ravensko in Dólinsko. Osnova za krašenje so izpihana jajca. Remenke izdelujejo in razstavljajo v velikonočnem času, kot turistične spominke pa jih izdelujejo vse leto. Batik tehnika je v šestdesetih letih 20. stoletja začela…
10. februarja, 2020
Lončarstvo je bila najpogostejša domača dejavnost, saj je skoraj vsaka vas imela vsaj enega lončarja. Po načinu okraševanja in žganja ločimo dve skupini prekmurskih lončarjev: filovsko in goričko. Filovski so bili znani po »črno žgani« posodi. Pütra, kot najbolj prepoznaven izdelek prekmurskih lončarjev, je služila prenašanju vode, večja tudi za shranjevanje bučnega olja. Ozek vrat…
Naključni izbor osebnosti
8. aprila, 2020
Márton Németh je bil rojen v Nemesládonyju, bil je bil inženir hortikulture, izjemen posameznik na področju raziskovanja vinogradništva v kraju Pécs. Njegovo delo mu je prineslo mednarodno slavo. Zbirka različnih sort vinskega grozdja, ki jo je ustvarjal Németh od leta 1952 dalje, je bila ena največjih in najdragocenejših na svetu. Bil je zavzet podpornik klonske…
19. maja, 2020
Feri Kühar je med letoma 1937 in 1940 obiskoval tehniško šolo v Ljubljani. Njegov učitelj France Kralj, akademski slikar in kipar, je uvedel v kiparstvo socialno-kmečki žanr, po katerem se je zgledoval prvi prekmurski kipar. Podobe kmečkih žena, mož in otrok, izvedene v lesu, terakoti, patiniranem mavcu in le redke v kovini, so njegova najboljša…
18. avgusta, 2020
Šolal se je v Kőszegu in Sombotelu, za duhovnika je bil posvečen leta 1811. Kot župnik je med leti 1816 in 1829 služboval na Dolnjem Seniku, od leta 1829 do svoje smrti pa na Gornjem Seniku. Njegova monografija vsebuje veliko etnografskih informacij o Slovencih, ki živijo med Muro in Rabo. Napisal je preglednico madžarske in…
21. julija, 2020
Leta 1906 se je z družino preselil v Bozsok, v dvorec Sibrik. Leta 1912 je sodeloval pri organizaciji razstave zgodovine umetnosti o Županiji Vasvár v mestu Szombathely, v stavbi Muzeja Savaria. Med letoma 1917 in 1934 je bil generalni direktor Muzeja uporabne umetnosti in živel v Budimpešti. Leta 1934 se je umaknil v Bozsok v…
Naključni izbor avdio-vizualnega gradiva
11. marca, 2020
Sojenice ob rojstvu otroka tudi v slovenskem Porabju napovedujejo njegovo usodo. Lokalna različica mednarodnega motiva (ATU 934).
11. februarja, 2020
Ko so zibali dojenčka v lesenem koritu ali zibelki, so mu peli to uspavanko. Pesem je sestavljena iz različice treh besed (Heje baba, bijja). Uspavanko je zbral Antal Békefi leta 1972.
11. marca, 2020
Svatbena pesem, ki so jo peli, ko je nevesta zapustila dom.
11. marca, 2020
Stolnjek prestri se (Prtič, pogrni se) / Terülj, terülj, terítőm. Različica po svetu znane pravljice „Mizica, pogrni se” pri porabskih Slovencih (ATU 563).