Legenda ikon na mapi
Predmeti
Arhivsko gradivo
Nepremična kulturna dediščina
Nesnovna kulturna dediščina
Osebnosti
Avdio-vizualno gradivo
Naključni izbor iz predmetov
19. februarja, 2020
Dolga piščal s petimi luknjicami. Spodnji del je osmerokoten. Telo inštrumenta je umetniško okrašeno. Najprej so izrezali vzorec, nato vdolbine napolnili z voskom rdeče, zelene, črne, rjave in modre barve. Okrasni elementi: moški v volnenem pastirskem plašču, moški in mladoporočena ženska, ovca, ptica, stilizirano cvetje in geometrijski vzorci. Je tipičen ljudski instrument pastirjev južnega Podonavja.…
20. februarja, 2020
Majhna stenska omara iz tankih orehovih ploščic. Zgornji del za shranjevanje se odpira navzgor, v spodnjem delu je predal. Les je bil rdečkasto lužen in na zunaj rahlo naoljen.
10. februarja, 2020
Lesen podstavek z ročajem, na koncu so žeblji iz kovanega železa, s katerimi so laneno seme ločili od rastline. Na Madžarskem so ga uporabljali le v najbolj zahodnem delu Podonavja. Med Slovenci je bila njegova uporaba razširjena.
30. aprila, 2020
Zgrajen je bil v šestdesetih letih 20. stoletja, obratoval je že od leta 1964. Dela so izvajali zaposleni v monoštrskih tovarnah, šolah in javnih zavodih. Poslopje so uporabljali za organiziranje taborov za otroke s tega območja. V osrednji zgradbi se je nahajala jedilnica, kjer so se lahko zadrževali tudi v primeru slabega vremena. V gozdu…
Naključni izbor iz arhivskega gradiva
11. februarja, 2020
V spomin na služenje vojaškega roka so bile med vojaki priljubljene spominske slike, na katere je vojak lahko prilepil svojo fotografijo. Prva svetovna vojna je njihovo priljubljenost povečala; nove slike so bile iz različnih materialov, oblik, z različnimi napisi, slikami …, kupiti pa jih je bilo mogoče v knjigarnah in trgovinah. Značilnost vseh je bila, da je vojak na sliko nalepil svojo fotografijo. Slika iz Čentibe uprizarja štiri voditelje centralnih sil v času prve svetovne vojne: Franc Jožef, Viljem II., Ferdinand I. Bolgarski in Mehmed V. Fotografija vojaka manjka. Zgoraj je upodobljena Marija z otrokom z napisom O, devica Marija, spodaj pa je napis Molimo za naše vojake.
26. februarja, 2020
Šolski nadzornik Železne županije je leta 1942 odredil splošno oceno, v skladu s katero so morali vodje nižješolskih ustanov sporočiti število zaposlenih in učencev, podatke o njihovi verski pripadnosti, maternem jeziku itd., pravno in tehnično stanje poslopja ter ukrepe, za katere so menili, da so nujno potrebni. Na podlagi tega je nato državni organ načrtoval financiranje. Poročilo daje slikovito podobo o stanju šole v tistem obdobju.
3. maja, 2020
Popis prebivalstva iz leta 1828, po današnjih pojmovanjih, ustreza obrazcu za davčno napoved. V posamezne rubrike se je vpisovalo ime glave družine, zavezane za plačevanje davka. Popis navaja število kmetij, velikost obdelovalne površine, vrste poljščin, različne načine in stroške pridelave po regijah.
2. maja, 2020
Popis prebivalstva iz leta 1828, po današnjih pojmovanjih, ustreza obrazcu za davčno napoved. V posamezne rubrike se je vpisovalo ime glave družine, zavezane za plačevanje davka. Popis navaja število kmetij, velikost obdelovalne površine, vrste poljščin, različne načine in stroške pridelave po regijah.
Naključni izbor iz nepremične kulturne dediščine
18. avgusta, 2020
Poznogotska podružnična cerkev je datirana v leto 1521. Ohranila sta se sorazmerno visoka ladja in poligonalno zaključen prezbiterij, ki je ožji in nižji. Cerkev je bila leta 1739 baročno obokana. Sezidana je iz opeke in kamna, zvonik nad prezbiterijem je lesen in pokrit s skodlami. Notranja oprema cerkve je bila nameščena leta 1911.
21. februarja, 2020
Zgrajen je bil na ostankih rimskih ostalin. Gre za poznorenesančno-baročni dvorec iz 16-17. stoletja. Današnjo obliko je dobil leta 1815. Obokan portal ima posebno arhitekturno vrednost. Dvorane v pritličju imajo obokan strop. Na hodniku je razstava o življenju zadnjega lastnika dr. Gyule Verebija Végha, nekdanjega direktorja Muzeja uporabne umetnosti. Preko družinskih fotografij in risb Gyule…
18. avgusta, 2020
Arhitekt Jože Plečnik je na povabilo Franca Bajleca pripravil načrt nove cerkve, ki so jo želeli Bogojinčani z župnikom Ivanom Bašo na čelu. V novo arhitekturo je vključil ohranjen del gotske cerkve, tej pa dodal monumentalno prostornino s kamnitim stebrom in ravnim lesenim stropom, ki je okrašen s krožniki domačih lončarjev iz Bogojine in Filovcev.…
11. februarja, 2020
Vaški križ pred stanovanjsko hišo na Dolnji Bistrici (zraven hišne številke 38) z napisom: »Hvalen bojdi Jezuš Kristuš. Spomin moke smrti gospodna Jezuša Kristuša je dala gori postaviti sv. Kriš Ifko Orša 1887.« [Hvaljen bodi Jezus Kristus. V spomin na Jezusove muke je križ postavila Urša Ifko leta 1887.] Križ je leta 1989 obnovila družina…
Naključni izbor iz nesnovne kulturne dediščine
18. avgusta, 2020
Čevljarska delavnica Kisilak je zadnja v Pomurju, ki izdeluje čevlje. Karel je imel v tridesetih letih 20. stoletja svoj tovorni avtomobil in 15 zaposlenih, ki so izdelovali in prodajali čevlje na sejmih po vsem Prekmurju, na Hrvaškem (do Legrada) in Štajerskem. Geza st. je leta 1962 od očeta prevzel delavnico in delal do približno leta…
11. marca, 2020
Prvi poklicni slovenski znanstvenik na Madžarskem je v madžarščini in slovenskem števanovskem narečju zapisal postopek ptičjega lova na brinovke. Dokumentiral je značilno fonetiko in skladnjo lokalnega narečja v letu 1940.
20. februarja, 2020
»Elvisznek az ördögök, mint Pap Balázst a törökök! / Odpeljejo te hudiči kot Blaža Papa Turki.« Tudi zgodovinski viri podpirajo ustno izročilo, kajti Turki so v 17. stoletju res ugrabili in odpeljali osebo po imenu Balázs Pap iz Szomoróca.
10. februarja, 2020
Lončarstvo je bila najpogostejša domača dejavnost, saj je skoraj vsaka vas imela vsaj enega lončarja. Po načinu okraševanja in žganja ločimo dve skupini prekmurskih lončarjev: filovsko in goričko. Filovski so bili znani po »črno žgani« posodi. Pütra, kot najbolj prepoznaven izdelek prekmurskih lončarjev, je služila prenašanju vode, večja tudi za shranjevanje bučnega olja. Ozek vrat…
Naključni izbor osebnosti
18. avgusta, 2020
Župnik hrvaške narodnosti, Ludvik Markovič, je bil rojen v Železni županiji, v vasi Felsőberkifalu, ki so jo nekoč naseljevali Hrvati. Za duhovnika je bil posvečen 16. 6. 1935 v Sombotelu. V Števanovce je prišel za kaplana, nato pa kot župnik tu služil do svoje smrti, tu je tudi pokopan. Leta 1975 je prejel naziv naslovnega…
30. aprila, 2020
18. avgusta, 2020
Njegove pesmi opevajo naravne lepote Őrséga in ovekovečijo usodo revnih kmetov. Lirično opisuje kmečka dela (npr. Ruhamosó / pralnica oblek, Arató / žetev , Aratás után / po žetvi). Objavljal je v podeželskih dnevnih časopisih in tankih knjižicah s pesmimi. Njegova pesniška zbirka je izšla med letoma 1984 in 2018. Ilustracija: ustvarjanje slikarja Zoltána Pongrácz,…
20. maja, 2020
llustratorja, animatorja, kiparja in filmskega režiserja Mikija (Nikolaja) Mustra (1925, Murska Sobota – 2018, Ljubljana) pozna slovenski prostor predvsem po njegovih stripovskih junakih: Zvitorepcu, Trdonji in Lakotniku, katerih dogodivščine je objavljal v Slovenskem poročevalcu med leti 1952 in 1973. Je avtor več slikanic za otroke, reklamnih spotov, serije risanih filmov in karikatur. Muster je bil…
Naključni izbor avdio-vizualnega gradiva
11. marca, 2020
Sojenice ob rojstvu otroka tudi v slovenskem Porabju napovedujejo njegovo usodo. Lokalna različica mednarodnega motiva (ATU 934).
11. marca, 2020
Stolnjek prestri se (Prtič, pogrni se) / Terülj, terülj, terítőm. Različica po svetu znane pravljice „Mizica, pogrni se” pri porabskih Slovencih (ATU 563).
11. marca, 2020
Svatbena pesem, ki so jo peli, ko je nevesta zapustila dom.
11. februarja, 2020
Ko so zibali dojenčka v lesenem koritu ali zibelki, so mu peli to uspavanko. Pesem je sestavljena iz različice treh besed (Heje baba, bijja). Uspavanko je zbral Antal Békefi leta 1972.