Legenda ikon na mapi
Naključni izbor iz predmetov
2. marca, 2020
Skupinska fotografija Sobočancev, delo soboškega fotografa Jožeta Prahiča, ki prikazuje skupino 8 mož in 8 žena. Med portretiranci prepoznamo župnika Slepca, Franca Ruzso in soboškega evangeličanskega kaplana, Štefana Kovača.
2. aprila, 2020
Izrezljana škatlica iz trdega lesa. V njej je skrita manjša škatla, izdelana iz enega kosa lesa, ki se odpira na eno stran in se zapira z domiselnim zapahom. Zapah je rahlo poškodovan. Zelo lep kos.
15. maja, 2020
Spomladi leta 1945 so se čez Prekmurje pomikale 4 divizije Rdeče armade. Prve enote so prišle v Prekmurje 1. aprila, 3. aprila so skupaj z borci Prekmurske čete osvobodili Mursko Soboto in vzpostavili vojaško upravo. 4. aprila so osvobodili Lendavo. V bojih z Nemci ob Muri in Kučnici je padlo 521 vojakov Rdeče armade. Iz…
15. maja, 2020
Na najdišču Nedelica so bili najdeni ostanki srednjeveškega zaselka. Ena izmed najdb je tudi dno srednjeveškega lonca, narejenega na lončarskem vretenu. Na dnu ima lončarski znak, ki je bil v srednjem veku na dneh loncev kar pogost, največkrat v obliki kolesa ali križa. Na spodnji strani tega odlomka je lončarski znak v obliki svastike, ki…
Naključni izbor iz arhivskega gradiva
20. februarja, 2020
Uporabo pečatov naselij je urejal Zakon št. XVIII iz leta 1871 o upravni ureditvi naselij. Ob nastopu zakona so Uradi podžupanov zbrali stare pečatnike ter jih dali v hrambo v arhiv županije. Na večini teh pečatnikov so bili prikazani stari, skorajda že pozabljeni simboli naselij.
19. februarja, 2020
V 1. svetovni vojni so sodelovale neverjetno množične vojske in tudi izgube so bile na obeh straneh izjemno velike. Ženevska konvencija (1864) je vse sodelujoče zavezovala k humanemu ravnanju z vojnimi ujetniki, zato so bila poslopja, namenjena zdravstveni oskrbi, zelo skrbno načrtovana. Centralni inženirski oddelek vojske je pripravil tipske načrte, da so lahko gradbeniki čim prej začeli z delom. Naselje barak v bližini naselja Ostffyasszonyfa (pravzaprav Nagysimonyi), ki je lahko sprejelo 40-50 000 ujetnikov, je do danes popolnoma izginilo, območje pa prekriva gozd.
11. februarja, 2020
Prva evangeličanska cerkvena občina po izdaji tolerančnega patenta leta 1781 je bila ustanovljena prav v Puconcih leta 1783. Puconska cerkev je bila blagoslovljena že leta 1784. Cerkev so povečali v letih 1855/56, ko so postavili novi oltar, kor, prižnico in orgle. Leta 1908 je prekmurski arhitekt László Takáts, ki je vodil tudi gradnjo parlamenta v Budimpešti, pripravil načrte za renoviranje cerkve. Gradbeno dovoljenje za dela je v imenu augsburške evangeličanske verske občine Puconci vložil skupaj s takratnim puconskim pastorjem Gyulom Porkolábom. Dela so se pričela maja 1909. Cerkev je dobila nova vrata, okna, pod in nove orgle, renovirana je bila tudi fasada.
31. marca, 2020
Popis prebivalstva iz leta 1828, po današnjih pojmovanjih, ustreza obrazcu za davčno napoved. V posamezne rubrike se je vpisovalo ime glave družine, zavezane za plačevanje davka. Popis navaja število kmetij, velikost obdelovalne površine, vrste poljščin, različne načine in stroške pridelave po regijah.
Naključni izbor iz nepremične kulturne dediščine
21. februarja, 2020
Zvonik se nahaja na območju nekdanjega Szomoróca. Zvon je pripet med dva kraka »lesene vilice«, ki sta izklesana iz enega samega hrastovega hloda nad šotorsko streho (»krilom«). Stene stavbe kvadratnega tlorisa so bile narejene iz lesa črnega trna. Štirikapna streha nima samo podporne funkcije, ampak služi tudi kot zaščita za zvonarja. Ta tip zvonika je…
18. avgusta, 2020
Baročni grajski kompleks Szentgyörgyi-Horváth je bil zgrajen okoli leta 1780, verjetno ga je načrtoval Menyhért Hefele. Glavna zgradba je prostostoječa, enonadstropna, s pravokotnim tlorisom. Srednje tri osi ulične in vrtne fasade tvorijo lizene, oblikujejo risalit s timpanonom. Na straneh po dolžini je balkon s stebri in kamnitimi figurami. Stopnišče ima kamnito ograjo, hodniki so obokani,…
18. avgusta, 2020
Spomeniki 1. svetovne vojne so bili zgrajeni v obdobju Bethlenove konsolidacije na podlagi zakona iz 1917. Postavitev je bila odvisna od gmotnih sposobnosti posameznih naselij. V Nagysimonyiju so na pobudo Bralnega krožka in Prostovoljnega gasilskega društva od pomladi 1924 prirejali spominske slovesnosti, od izkupička pa so postavili spomenik. Slavnostno odkritje spomenika v parku ob glavni…
11. februarja, 2020
Samostoječi zvoniki so bili pomemben družbeno-kulturni in arhitekturni element katoliškega in evangeličanskega podeželja. Zvonilo se je proti toči, vsak dan zjutraj, opoldan in zvečer, ob različnih cerkvenih slovesnostih, ob požaru, smrti … Okoli zvonika se je odvijalo javno življenje, ko so se vaščani zbirali in družili. Skrb za zvonjenje je prevzela ena oseba. Zvonarji niso…
Naključni izbor iz nesnovne kulturne dediščine
21. februarja, 2020
V začetku 20. stoletja si je učitelj Sándor Koltay prizadeval, da dne 12. marca oživljajo ta običaj. Leta 1935 so mu podelili priznanje za to delo. Običaj izvira iz srednjega veka, ko so revni dijaki hodili po vaseh prosjačit od hiše do hiše. Od sredine 17. stoletja se je običaj razširil še na privabljanje novih…
29. aprila, 2020
V času med prvo in drugo svetovno vojno se v Prekmurju pojavi nov način krašenja velikonočnih jajc, ki so se ga potem oprijeli posamezniki: jajčno površino so pobarvali mizarskimi barvami (lužili) na več barvnih pasov in nanje z ostrim predmetom spraskali okrasne vzorce, najpogosteje cvetlične. Zaradi svoje barvitosti so bile med ljudmi priljubljene, zato so…
11. marca, 2020
Borovo gostüvanje je šaljiva poroka na koncu pusta. Fantje in dekleta, oblečeni kot družice in drugi, skupaj z „nevesto” in „ženinom” odvlečejo bor v spremstvu našemljencev v središče vasi. Šega porabskih Slovencev se razlikuje od madžarskega in avstrijskega običaja v tem, da se glavni akterji pogovarjajo v slovenščini in madžarščini. Tudi dandanes organizirajo „gostüvanje" samo…
18. avgusta, 2020
Remenke ali remenice so okrašena velikonočna jajca. Razširjena tradicionalna tehnika krašenja je batik (nanašanje voska in barve), ki je značilna predvsem za Ravensko in Dólinsko. Osnova za krašenje so izpihana jajca. Remenke izdelujejo in razstavljajo v velikonočnem času, kot turistične spominke pa jih izdelujejo vse leto. Batik tehnika je v šestdesetih letih 20. stoletja začela…
Naključni izbor osebnosti
29. aprila, 2020
Miklós Ostffy je bil 27. junija 1669 prisoten na škofovski sinodi v Büku. 29. avgusta 1669 je v kraju Asszonyfa sprejel novega škofa Istvána Szenczija Feketeja. Leta 1679 je preganjanega protestantskega škofa Ostffy sprejel v svoj grad v kraju Asszonyfa. Leta 1680 so dunajske cesarske čete grad zravnale z zemljo. Ostffy je pobegnil in se…
18. avgusta, 2020
Šolal se je v Kőszegu in Sombotelu, za duhovnika je bil posvečen leta 1811. Kot župnik je med leti 1816 in 1829 služboval na Dolnjem Seniku, od leta 1829 do svoje smrti pa na Gornjem Seniku. Njegova monografija vsebuje veliko etnografskih informacij o Slovencih, ki živijo med Muro in Rabo. Napisal je preglednico madžarske in…
15. maja, 2020
Jožef Godina se je v 1. svetovni vojni bojeval v enotah avstro-ogrske vojske, leta 1918 se je pridružil Maistrovim borcem, sodeloval pri poskusu zasedbe Prekmurja, bil zajet in obsojen na smrt, vendar je uspel pobegniti. Leta 1925 je končal bogoslovje in deloval kot duhovnik v Ljubljani in na Jesenicah. Leta 1943 je odšel v Rim,…
18. avgusta, 2020
Graditelj samostana in cerkve Ják. Župan v Vasváru in Zali (1215–1245). Slavonski ban (1224). Datuma njegovega rojstva in smrti nista znana. Cerkev je bila posvečena spomladi 1256, tedaj je bil že pokojni. Na zidovih jugozahodnega stolpa cerkve je verjetno upodobljen njegov pogreb. Po njem so poimenovali osnovno šolo v Jáku. Njegov kip, postavljen leta 2004,…
Naključni izbor avdio-vizualnega gradiva
11. marca, 2020
Sojenice ob rojstvu otroka tudi v slovenskem Porabju napovedujejo njegovo usodo. Lokalna različica mednarodnega motiva (ATU 934).
11. marca, 2020
Stolnjek prestri se (Prtič, pogrni se) / Terülj, terülj, terítőm. Različica po svetu znane pravljice „Mizica, pogrni se” pri porabskih Slovencih (ATU 563).
11. marca, 2020
Svatbena pesem, ki so jo peli, ko je nevesta zapustila dom.
11. februarja, 2020
Ko so zibali dojenčka v lesenem koritu ali zibelki, so mu peli to uspavanko. Pesem je sestavljena iz različice treh besed (Heje baba, bijja). Uspavanko je zbral Antal Békefi leta 1972.