Legenda ikon na mapi
Naključni izbor iz predmetov
19. februarja, 2020
Pinja je tradicionalno orodje za pripravo domačega masla. Na našem območju so bile lesene pinje bolj razširjene, vendar so lončarji izdelovali tudi glinaste. Pinja iz Szaknyérja je od znotraj in zunaj glazirana lončenina s širokim dnom. V ustje se lahko namesti lijakast zgornji del. Palica za medenje masla je izrezljana, z dolgim ročajem, na konici…
7. aprila, 2020
Enoredno česalo z železnimi zobmi in obročem. Zbiratelj Kálmán Komjáthy ga je pridobil od Gézáné Fölnagy. V orodje je vrezana letnica 1898. Manjka nekaj železnih zob. Uporabljali so ga za obdelavo lana.
19. februarja, 2020
Železen meč v nožnici. Okoli ročaja so našli tudi lesne ostanke. Manjka zaključna konica nožnice, zaponka za obešanje je polkrožno zaprta. Našli so ga na objektu št. 793. To je bil grob, orientiran v smeri vzhod–zahod, 30–40 let starega moškega, pokopanega v ležečem položaju. Predmet sta leta 2004 odkrila Katalin Pap Ildikó in Gábor Ilon.
20. februarja, 2020
Žara z ozkim vratom s štiridelno členitvijo je okrašena z bikovo glavo. Posoda je pobarvana rdeče, rob in konice rogov so črne. Posoda je bila odkrita leta 1979 med izkopavanjem Márie Fekete v grobni gomili II.
Naključni izbor iz arhivskega gradiva
4. maja, 2020
Razglednica na prvi strani prikazuje izraelitsko sinagogo v Murski Soboti. Sinagoga je stala v Murski Soboti na Lendavski ulici, na mestu, kjer je danes tako imenovani židovski blok. Načrt za gradnjo sinagoge je narisal najpomembnejši madžarski judovski arhitekt Lipot Baumhorn. Otvoritev v romanskem stilu grajene sinagoge je bila 31. avgusta 1908.
11. februarja, 2020
Župnija Grad oziroma Gornja Lendava spada med najstarejše župnije na prekmurskih tleh. Do leta 1777 je spadala pod rabsko in nato pod sombotelsko škofijo. 1923 je prišla v apostolsko administracijo lavantinskega škofa, 1964 pa je bila dokončno priključena k lavantinski škofiji. V župniji so delovali številni znani duhovniki, ki sta jim v prvi polovici 20. stoletja sledila Rudolf Bednarik in Ivan Kolenc. Slednji je zaslužen za restavracijo župnijske cerkve, ki jo je po načrtih Jožeta Plečnika izvedel Jože Požauko iz Maribora. Poleg župnikov je v župniji delovalo mnogo kaplanov, ki so sooblikovali versko življenje župnije.
3. maja, 2020
Gyula Végh (Vereb, 25. januar 1870 – Bozsok, 21. julij 1951) umetnostni pisec, zbiratelj umetnin, slikar, direktor Muzeja uporabne umetnosti je dvorec v Bozsoku leta 1906 kupil od Kalmana Sibrika, katerega predniki so več stoletij bili lastniki omenjene graščine. Végh je na poslopju izvedel nekaj manjših sprememb. Tu objavljene skice niso zgolj tehnične risbe, temveč so hkrati tudi odsev samega slikarja. V obdobju, ko je dvorec bil v njegovi lasti, se je le-ta razvil v pravo zbirko umetnin. Med vojaško okupacijo po drugi svetovni vojni – katere žrtev je postal tudi Végh – je bila dragocena zbirka žal skoraj popolnoma uničena.
3. maja, 2020
Popis prebivalstva iz leta 1828, po današnjih pojmovanjih, ustreza obrazcu za davčno napoved. V posamezne rubrike se je vpisovalo ime glave družine, zavezane za plačevanje davka. Popis navaja število kmetij, velikost obdelovalne površine, vrste poljščin, različne načine in stroške pridelave po regijah.
Naključni izbor iz nepremične kulturne dediščine
18. avgusta, 2020
Kalvarijo je v zahvalo dala zgraditi Borbála Barkóczy, soproga grofa Józsefa Czirákyja v upanju na plemiški naslov, saj ob poroki z grofom Czirákyjem ni bila plemkinja. To se je zgodilo 1731, ko jo dobila naziv dvorske dame zvezdnega reda. Do 20. stoletja so na kalvariji, obdani z zidom, postavili ne samo iz peščenjaka izdelane kipe…
18. avgusta, 2020
Kovačnica in sosednja hiša sta bili zgrajeni za kovača, ki ga je najela skupnost. Občina jo je zgradila v bližini reke Zale, da bi bila voda za hlajenje kovanega materiala lahko dostopna. Prvi prebivalec hiše je bil kovaški mojster Antal Károlyi, zadnja pa je bila Jenőné Károlyi, ki je umrla leta 1988. Hiša ima slamnato…
11. februarja, 2020
Obnovljen križ, izdelan iz umetnega kamna, je postavljen na križišču. Kot je razvidno iz napisa, je bil postavljen leta 1884 v zahvalo in slavo Bogu, torej natančnega vzroka postavitve ne vemo. Mogoče je šlo samo za izkazovanje močne vere ali pa vendarle ustvarjanje pomembnosti treh vaščanov in ene vaščanke. Napis »Bogi na hvalo i diko…
18. avgusta, 2020
Kompleks osmih vinskih kleti v Cáku je odprt za obiskovalce od leta 1976. Kleti so bile zgrajene na koncu vasi, med kostanjevimi drevesi po strukturi nekdanjih parcel. Uporabljali so jih predvsem za predelavo in skladiščenje vina. Po epidemiji filoksere so v kleteh skladiščili sadje in kostanj. V začetku 1890. let je grozdje v Cáku propadlo.…
Naključni izbor iz nesnovne kulturne dediščine
21. februarja, 2020
Notni zapis vojaške pesmi s petimi kiticami, ki se začne z " Édesanyám mi van a kötényében / Mati, kaj imate v predpasniku", je leta 1935 v Csengeju zapisal Zoltán Kodály. Pel jo je József Bocskor, ovčji pasir (roj. 1853). Fantova ljubica prosi zdravnika, naj ga razglasi za neprimernega za vojaško službo. Toda zdravnik meni,…
20. februarja, 2020
»Elvisznek az ördögök, mint Pap Balázst a törökök! / Odpeljejo te hudiči kot Blaža Papa Turki.« Tudi zgodovinski viri podpirajo ustno izročilo, kajti Turki so v 17. stoletju res ugrabili in odpeljali osebo po imenu Balázs Pap iz Szomoróca.
20. februarja, 2020
Pripovedka Ostffy Miklós a kaszaházban/ Miklós Ostffy v hiši kos govori o lokalnem posestniku, ki je med protireformacijo vztrajal pri svoji protestantski veri. Avstrijske cesarjeve čete so uničile tudi Ostffyjev grad, on je pobegnil, a so ga ujeli. Po legendi so ga zaprli v hišo na Dunaju, kjer so kosilnice razrezovale ujetnike. Ostffy je ostal…
10. februarja, 2020
Za novo leto so postavljali na vodnjake s pisanimi papirnatimi trakovi okrašeno drevesce (krispan), da bi bilo celo leto dovolj pitne in sveže vode. Enako so počeli tudi v vaseh na Goričkem. Ko je gospodinja z Gornjega Senika polagala okrašeno drevesce na domač vodnjak, je govorila: »Če si remen, te te zemen, če si brdan,…
Naključni izbor osebnosti
19. maja, 2020
Leta 1959 je diplomiral na Akademij za likovno umetnost v Ljubljani. Leta 1967 se je vrnil v Prekmurje in postal član skupine DHLM (L. Danč, Š. Hauko, L. Logar, F. Mesarič), ki je v prekmurskem prostoru uveljavila moderne tokove. Danč spada v drugo generacijo akademsko šolanih likovnih umetnikov Prekmurja. V njegovem opusu najdemo dela, ki…
30. aprila, 2020
Rojen v Iváncu. Srednjo šolo je obiskoval v Sombotelu in Sopronu, potem pa je študiral na Kraljevi filozofski akademiji v Bratislavi. Leta 1790 je bil posvečen za duhovnika. Od leta 1791 do 1792 je služboval kot kaplan v Iváncu. Njegovo raziskovanje je pomembno predvsem na področju madžarskega jezikoslovja. Dvajset let (1793–1812) je poučeval v liceju…
8. aprila, 2020
Zbirka reportaž z naslovom Véres Don (Krvavi Don) je sestavljena na podlagi Kuntárjevega poročanja iz 2. sv. vojne. Zaradi nje je moral živeti kot drugorazredni državljan do spremembe režima. Napisal je več 1000 člankov in 8 monografij. Bil je član uredniškega odbora znanstvene revije Vasi Szemle in urednik publikacije Vasi Helytörténeti és Honismereti Közlemények. Ustanovil…
15. maja, 2020
Ferdo Godina je prve zgodbe objavljal v Novinah. Študiral je pravo, sodeloval je z liberalnimi društvi, bil urednik Mladega Prekmurca, pisal je za različne časopise in objavljal svojo prozo. Leta 1941 se je v Ljubljani pridružil partizanom in od leta 1944 organiziral odpor v Prekmurju. Po vojni je opravljal več služb, nato pa deloval kot…
Naključni izbor avdio-vizualnega gradiva
11. marca, 2020
Stolnjek prestri se (Prtič, pogrni se) / Terülj, terülj, terítőm. Različica po svetu znane pravljice „Mizica, pogrni se” pri porabskih Slovencih (ATU 563).
11. marca, 2020
Svatbena pesem, ki so jo peli, ko je nevesta zapustila dom.
11. februarja, 2020
Ko so zibali dojenčka v lesenem koritu ali zibelki, so mu peli to uspavanko. Pesem je sestavljena iz različice treh besed (Heje baba, bijja). Uspavanko je zbral Antal Békefi leta 1972.
11. marca, 2020
Sojenice ob rojstvu otroka tudi v slovenskem Porabju napovedujejo njegovo usodo. Lokalna različica mednarodnega motiva (ATU 934).





