Legenda ikon na mapi

predmeti-icon-legend
Predmeti
arhivsko-gradivo-icon-legend
Arhivsko gradivo
nepremicna-dediscina-icon-legend
Nepremična kulturna dediščina
nesnovna-dediscina-icon-legend
Nesnovna kulturna dediščina
osebnosti-icon-legend
Osebnosti
avdio-vizualno-gradivo-icon-legend
Avdio-vizualno gradivo

Naključni izbor iz predmetov

10. februarja, 2020

Največji grad

Grad Grad je največje grajsko poslopje na slovenskih tleh. V virih se prvič omenja leta 1271 kot Limbuh, sicer pa je večino časa nosil ime Gornja Lendava. Zgrajen na vrhu hriba zaobjema prostorno terasasto dvorišče in kaže podobo mnogih prezidav in dograjevanj, od ostankov romanskega zidu grajskega jedra do gotskega obzidja, renesančnega palacija, baročnih stolpov,…
11. februarja, 2020

Maria Ludovica Stanislawa Przezdziecka

Portret prikazuje grofico Marijo Luize/Ludoviko (1874-1949), leta 1898 se je poročila z grofom Pavlom/Pál Szapáryjem, ki je bil guverner Reke v letih 1905/1906. Od konca 17. stoletja je madžarska plemiška rodbina Szapáry posedovala soboški grad. Na portretu grofice Marije Ludovice Stanislave Przezdzdieski je na profilu s hrbtne strani naslikana mlada žena v rožnati obleki z…
30. aprila, 2020

Osmrtnica Franciske Hegedüs Jánosné Niczky iz vasi Nick

Kraljevi svetovalec in nižji plemiški sodnik János Niczky je objavil osmrtnico o smrti svoje soproge Franciske Hegedüs, ki je 1. avgusta 1839 v Nicku umrla za posledicami vodenice. Družinsko drevo te stare rodbine iz Jáka sega vse do grofa Ebeda v 13. stoletju. Družina je bila uspešna na plemiški in grofovski liniji, posebej Kristóf Niczky…

Naključni izbor iz arhivskega gradiva

11. marca, 2020

Raziskava o finančnem in osebnem stanju rimskokatoliške javne osnovne šole v Csörötneku

Šolski nadzornik Železne županije je leta 1942 odredil splošno oceno, v skladu s katero so morali vodje nižješolskih ustanov sporočiti število zaposlenih in učencev, podatke o njihovi verski pripadnosti, maternem jeziku itd., pravno in tehnično stanje poslopja ter ukrepe, za katere so menili, da so nujno potrebni. Na podlagi tega je nato državni organ načrtoval financiranje. Poročilo daje slikovito podobo o stanju šole v tistem obdobju.
5. maja, 2020

Občinski podatki državnega popisa prebivalstva iz leta 1828. Bodonci

Popis prebivalstva iz leta 1828, po današnjih pojmovanjih, ustreza obrazcu za davčno napoved. V posamezne rubrike se je vpisovalo ime glave družine, zavezane za plačevanje davka. Popis navaja število kmetij, velikost obdelovalne površine, vrste poljščin, različne načine in stroške pridelave po regijah.
11. februarja, 2020

Dopisovanje zakoncev Jankó iz Motvarjevcev v času prve svetovne vojne

Leta 1999 so v stari hiši v Motvarjevcih našli pisma, ki sta si jih med prvo svetovno vojno pisala zakonca Jankó. Gre za neprecenljivo najdbo, saj je iz obdobja štirih let ohranjenih dobrih 400 pisem. Korespondenca je zelo lep primer takratnih komunikacijskih zmožnosti med zaledjem in vojakom na fronti, ki je kasneje pristal v bolnišnici. Zanimiva so tudi Matildina pisma. Tedensko, tudi dnevno mu je pisala o razmerah doma. Pisala je o letini, poljskih opravilih, domači živini, cenah, dogajanju v vasi in okolici, vaških čenčah, nezvestobi drugih žensk, tatvinah, nesrečah, katastrofah, boleznih ter padlih in pogrešanih vaščanih, ki so bili Zsigovi znanci ali prijatelji.
21. maja, 2020

Občinski podatki državnega popisa prebivalstva iz leta 1828. Dolnji Slaveči

Popis prebivalstva iz leta 1828, po današnjih pojmovanjih, ustreza obrazcu za davčno napoved. V posamezne rubrike se je vpisovalo ime glave družine, zavezane za plačevanje davka. Popis navaja število kmetij, velikost obdelovalne površine, vrste poljščin, različne načine in stroške pridelave po regijah.

Naključni izbor iz nepremične kulturne dediščine

21. februarja, 2020

Grobna gomila iz Vaskeresztesa

Prvo gomilo, visoko 6,5 metra s premerom 34 m, so odkrili leta 1978 pod vodstvom Márie Fekete. Znotraj gomile je bila grobnica, orientirana v smeri sever–jug, v velikosti 6,7 x 7 m, narejena iz suho položenega kamna. Na južni strani je bil vhod, ki je bil označen z dvema paroma stebrov. Nekoč so stali stebri…
11. februarja, 2020

Nagrobnik

Kamnit otroški nagrobnik, narejen iz umetnega kamna (vlita cement in apno, zbrušen in sklesan), in fotografija, ki je redka v pomurskem prostoru. Gre namreč za upodobitev majhnega otroka, ki leži na mrtvaškem odru. Zapis je v prekmurščini z madžarskim črkopisom: Eti pocsiva Leopold Safarics roj. 1920 mr. 1921. Naj pocsiva vmeri. [Tu počiva Leopold Šafarič,…
2. marca, 2020

Dvorec Weöres v Nemescsóju

Leta 1638 je Mihály Weöres iz Budakeszija prejel od Ferdinanda III. plemiški naziv. Leta 1720 je Karel III. podaril posest v Nemescsóju kapetanu uporniških krucev Mihályu Weöresu III. Datuma gradnje enonadstropnega baročnega dvorca s tlorisom v obliki črke L na posestvu Weöres ne poznamo. Novo podobo je dobil v drugi polovici 19. stoletja, ko je…
11. februarja, 2020

Cerkev sv. Ladislava

Baročna cerkev sv. Ladislava je bila zgrajena leta 1742, zgraditi jo je dal general Ladislav Ebergenyi. Cerkev nosi ime po sv. Ladislavu – madžarskem kralju, ki se je rodil leta 1041. Kralj je postal leta 1077. Cerkev je dolga 34 metrov, široka 16 in visoka 10 metrov. Leta 1894 so prizidali še stransko kapelo, ki…

Naključni izbor iz nesnovne kulturne dediščine

10. februarja, 2020

Okrašen vodnjak

Za novo leto so postavljali na vodnjake s pisanimi papirnatimi trakovi okrašeno drevesce (krispan), da bi bilo celo leto dovolj pitne in sveže vode. Enako so počeli tudi v vaseh na Goričkem. Ko je gospodinja z Gornjega Senika polagala okrašeno drevesce na domač vodnjak, je govorila: »Če si remen, te te zemen, če si brdan,…
10. februarja, 2020

Gančki majoš

Postavljanje majoša (mlaja) v Gančanih je del podeželske dediščine. V osnovi gre za ljudsko-cerkveni praznik. Začetki postavljanja mlaja v Gančanih segajo v leto 1919, ko so za srečno vrnitev iz prve svetovne vojne mlaj postavili fantje v zahvalo Mariji. Lejtniki (18-letniki) se prvič zberejo skupaj prvi petek po novem letu in nato vsak petek do…
18. avgusta, 2020

Čevljarstvo Kisilak

Čevljarska delavnica Kisilak je zadnja v Pomurju, ki izdeluje čevlje. Karel je imel v tridesetih letih 20. stoletja svoj tovorni avtomobil in 15 zaposlenih, ki so izdelovali in prodajali čevlje na sejmih po vsem Prekmurju, na Hrvaškem (do Legrada) in Štajerskem. Geza st. je leta 1962 od očeta prevzel delavnico in delal do približno leta…
20. februarja, 2020

Krajinska monografija Őrséga iz Bajánsenye

Az Eörséghnek Leirása ugymint: Annak Természete, Története, Lakosai ezeknek szokásai, nyelvszokása a' mellyeket öszve szedegett Nemes-Népi Zakál György: 1818-dik Esztendőben. Opise je zbral György Nemes-Népi Zakál leta 1818 v kraju Senyeháza. Rokopis je bil prvič objavljen leta 1985, nato pa leta 2002. Vsebuje geografske, zgodovinske in etnografske podatke o vasicah v Őrségu.

Naključni izbor osebnosti

18. avgusta, 2020

György Frideczky

Rodil se je v naselju Vál. Študiral je v Zagrebu, kjer je tudi diplomiral iz teologije. Vse do leta 1849 je služboval v zagrebški škofiji. Od marca 1848 do 13. avgusta 1849 je bil duhovnik v Sándorjevem pehotnem polku, do oktobra 1850 pa v vojaški bolnišnici v Gradcu, ko so ga premestili v sombotelsko škofijo.…
19. maja, 2020

Nikolaj Beer

Leta 1973 je diplomiral na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani. V svojem slikarskem opusu namenja največji poudarek krajinskemu slikarstvu z upodabljanjem rojstne pokrajine in vasi Kükeč, v figuraliki pa se osredotoča na Jedce – vaške marginalce kot prispodobe minljivosti. V mladosti je slikal napise na mrtvaške vozove in na njegovih slikah se najdejo lastnoročni…
14. maja, 2020

Avgust Pavel

Rojen je bil na Cankovi, kjer stoji njegova rojstna hiša. Pozneje se je družina preselila v Skakovce, od tam pa v Potrno (Laafeld v Avstriji). Avgust je končal gimnazijo v Monoštru in Sombotelu, nato pa jezikoslovje na univerzi v Budimpešti, kjer je doktoriral leta 1913. Bil je učitelj na več šolah, po letu 1920 pa…
15. maja, 2020

Jožef Klekl st.

Po končanem bogoslovju v Sombotelu leta 1897 in novi maši na Tišini je bil kaplan v več župnijah in župnik v Pečarovcih. Leta 1910 se je upokojil in preselil v Črenšovce. Takrat se je začelo njegovo plodno delo politika, urednika in pisca. Bil je mnenjski voditelj katoliških Slovencev v Prekmurju, aktivno vključen v prevratne dogodke…

Naključni izbor avdio-vizualnega gradiva

11. februarja, 2020

Uspavanka iz Szalafőja

Ko so zibali dojenčka v lesenem koritu ali zibelki, so mu peli to uspavanko. Pesem je sestavljena iz različice treh besed (Heje baba, bijja). Uspavanko je zbral Antal Békefi leta 1972.