Legenda ikon na mapi
Predmeti
Arhivsko gradivo
Nepremična kulturna dediščina
Nesnovna kulturna dediščina
Osebnosti
Avdio-vizualno gradivo
Naključni izbor iz predmetov
5. marca, 2020
Jože Kološa-Kološ se je rodil 28. septembra 1920 v Murski Soboti, umrl pa 29. junija 1998. Kološ je skozi ustvarjalno življenje ustvaril velik opus. Vrhunec Kološevega ustvarjanja predstavljajo dela nastala v času okoli leta 1960 in naprej. Črnobela fotografija predstavlja kompleks gradu na Goričkem - posnetek iz zraka.
21. februarja, 2020
Zeleno glazirano, pravokotno, štirinožno, lončeno držalo za posodico za črnilo. Na prednji stranici ima vdolbino in dve odprtini, med njima je ležeči lev. V eno odprtino paše valjasta, obrobljena posodica za črnilo. V drugo pa držalo za posodico s prahom za sušenje črnila. Posodica s prahom za sušenje črnila je imela pokrov z luknjicami. Prah…
9. aprila, 2020
Okrogla košara iz ržene slame in vrbovega šibja, pletena s spiralno tehniko, z dvema ročajema. V njej so v rokah ali na glavi na svitku nosili žito ali drva.
21. februarja, 2020
Fotografija prikazuje mlin, ki se je nahajal v kraju Kobilje ob istoimenskemu potoku. Na fotografiji v ospredju stoji prvotni lastnik fotografije, Franjo Štingl, na drugi strani potoka, ob mlinu, pa so domačini.
Naključni izbor iz arhivskega gradiva
19. februarja, 2020
Uporabo pečatov naselij je urejal Zakon št. XVIII iz leta 1871 o upravni ureditvi naselij. Ob nastopu zakona so Uradi podžupanov zbrali stare pečatnike ter jih dali v hrambo v arhiv županije. Na večini teh pečatnikov so bili prikazani stari, skorajda že pozabljeni simboli naselij.
2. maja, 2020
Popis prebivalstva iz leta 1828, po današnjih pojmovanjih, ustreza obrazcu za davčno napoved. V posamezne rubrike se je vpisovalo ime glave družine, zavezane za plačevanje davka. Popis navaja število kmetij, velikost obdelovalne površine, vrste poljščin, različne načine in stroške pridelave po regijah.
21. maja, 2020
Popis prebivalstva iz leta 1828, po današnjih pojmovanjih, ustreza obrazcu za davčno napoved. V posamezne rubrike se je vpisovalo ime glave družine, zavezane za plačevanje davka. Popis navaja število kmetij, velikost obdelovalne površine, vrste poljščin, različne načine in stroške pridelave po regijah.
11. februarja, 2020
Ivan Perša je bil rojen v Ižakovcih 2. 4. 1861. Po posvetitvi 1885 je bil kaplan pri Gradu. Tu je ustanovil društvo sv. Škapulera in društvo Srca Jezuša in Marije. Maja 1887 je nastopil službo duhovnika v Dol. Seniku, kjer je služboval do leta 1894, ko je bil premeščen v Gor. Senik. Tu je spisal knjižico v prekmurskem narečju Od vnouge i velke miloscse i pomoucsi Szvétoga Skapulera, ki je izšla leta 1898 v Monoštru. V njej so navodila in nasveti mladim duhovnikom. Od avgusta 1913 do svoje smrti 26. 9. 1935 je bil župnik v Pečarovcih. Fotografija je nastala ob Perševi zlati maši, ki so se je udeležili dekana Janoš Slepec in Jožef Hauko, duhovnik Jožef Klekl in odvetnik Nikolaj Pinter.
Naključni izbor iz nepremične kulturne dediščine
18. avgusta, 2020
1. oktobra 1944 je bila ustanovljena samostojna župnija. Spomladi 1946 so za cerkev naročili načrte pri Janezu Valentinčiču in verniki so se odločili za osmerokotno cerkev. Načrte za cerkev je leta 1946 izdelal Plečnikov učenec Janez Valentinčič, a gradnja se je lahko začela šele leta 1964. Leta 1966 se je porušila kupola, nesreča je zahtevala…
18. avgusta, 2020
Ruševine srednjeveške cerkve vasi Kolta so leta 1633 odstranili in na istem mestu zgradili novo cerkev, ki se omenja že leta 1644. Verjetno je bila podobnih mer, kot je današnja, le nekaj metrov odmaknjena od kraja, kjer stoji ta. Po dobi reformacije so jo uporabljali tudi evangeličani. V last katoliške cerkve je znova prešla leta…
18. avgusta, 2020
Baročni grajski kompleks Szentgyörgyi-Horváth je bil zgrajen okoli leta 1780, verjetno ga je načrtoval Menyhért Hefele. Glavna zgradba je prostostoječa, enonadstropna, s pravokotnim tlorisom. Srednje tri osi ulične in vrtne fasade tvorijo lizene, oblikujejo risalit s timpanonom. Na straneh po dolžini je balkon s stebri in kamnitimi figurami. Stopnišče ima kamnito ograjo, hodniki so obokani,…
24. marca, 2020
Stavbo je zgradil Mihály Schilson in je bila v lasti tudi grofov Zichy, Festetics in Károlyi. Zgrajena je bila leta 1723. Vhod samostojne enonadstropne baročne stavbe je v obliki črke U s sestavljenim porticusom z mansardno streho, ki podpira balkon z železno ograjo v prvem nadstropju. Sala terrena in kapela sta v pritličju, v nadstropju…
Naključni izbor iz nesnovne kulturne dediščine
10. februarja, 2020
Lončarstvo je bila najpogostejša domača dejavnost, saj je skoraj vsaka vas imela vsaj enega lončarja. Po načinu okraševanja in žganja ločimo dve skupini prekmurskih lončarjev: filovsko in goričko. Filovski so bili znani po »črno žgani« posodi. Pütra, kot najbolj prepoznaven izdelek prekmurskih lončarjev, je služila prenašanju vode, večja tudi za shranjevanje bučnega olja. Ozek vrat…
29. aprila, 2020
V času med prvo in drugo svetovno vojno se v Prekmurju pojavi nov način krašenja velikonočnih jajc, ki so se ga potem oprijeli posamezniki: jajčno površino so pobarvali mizarskimi barvami (lužili) na več barvnih pasov in nanje z ostrim predmetom spraskali okrasne vzorce, najpogosteje cvetlične. Zaradi svoje barvitosti so bile med ljudmi priljubljene, zato so…
20. februarja, 2020
»Elvisznek az ördögök, mint Pap Balázst a törökök! / Odpeljejo te hudiči kot Blaža Papa Turki.« Tudi zgodovinski viri podpirajo ustno izročilo, kajti Turki so v 17. stoletju res ugrabili in odpeljali osebo po imenu Balázs Pap iz Szomoróca.
21. februarja, 2020
V začetku 20. stoletja si je učitelj Sándor Koltay prizadeval, da dne 12. marca oživljajo ta običaj. Leta 1935 so mu podelili priznanje za to delo. Običaj izvira iz srednjega veka, ko so revni dijaki hodili po vaseh prosjačit od hiše do hiše. Od sredine 17. stoletja se je običaj razširil še na privabljanje novih…
Naključni izbor osebnosti
18. avgusta, 2020
Graditelj samostana in cerkve Ják. Župan v Vasváru in Zali (1215–1245). Slavonski ban (1224). Datuma njegovega rojstva in smrti nista znana. Cerkev je bila posvečena spomladi 1256, tedaj je bil že pokojni. Na zidovih jugozahodnega stolpa cerkve je verjetno upodobljen njegov pogreb. Po njem so poimenovali osnovno šolo v Jáku. Njegov kip, postavljen leta 2004,…
30. aprila, 2020
Rojen v Iváncu. Srednjo šolo je obiskoval v Sombotelu in Sopronu, potem pa je študiral na Kraljevi filozofski akademiji v Bratislavi. Leta 1790 je bil posvečen za duhovnika. Od leta 1791 do 1792 je služboval kot kaplan v Iváncu. Njegovo raziskovanje je pomembno predvsem na področju madžarskega jezikoslovja. Dvajset let (1793–1812) je poučeval v liceju…
15. maja, 2020
Po končanem bogoslovju v Sombotelu leta 1897 in novi maši na Tišini je bil kaplan v več župnijah in župnik v Pečarovcih. Leta 1910 se je upokojil in preselil v Črenšovce. Takrat se je začelo njegovo plodno delo politika, urednika in pisca. Bil je mnenjski voditelj katoliških Slovencev v Prekmurju, aktivno vključen v prevratne dogodke…
10. februarja, 2020
György Zala se je rodil kot György Mayer 16. aprila 1858 v Dolnji Lendavi v rimskokatoliški družini. Po maturi se je vpisal na tehniško fakulteto, nato pa v šolo risanja. Želel je poslati slikar, a ga je Adolf Huszár premamil in ga popeljal v svet kiparstva. Leta 1879 so ga sprejeli na dunajsko akademijo, od…
Naključni izbor avdio-vizualnega gradiva
11. marca, 2020
Sojenice ob rojstvu otroka tudi v slovenskem Porabju napovedujejo njegovo usodo. Lokalna različica mednarodnega motiva (ATU 934).
11. februarja, 2020
Ko so zibali dojenčka v lesenem koritu ali zibelki, so mu peli to uspavanko. Pesem je sestavljena iz različice treh besed (Heje baba, bijja). Uspavanko je zbral Antal Békefi leta 1972.
11. marca, 2020
Stolnjek prestri se (Prtič, pogrni se) / Terülj, terülj, terítőm. Različica po svetu znane pravljice „Mizica, pogrni se” pri porabskih Slovencih (ATU 563).
11. marca, 2020
Svatbena pesem, ki so jo peli, ko je nevesta zapustila dom.