Legenda ikon na mapi
Predmeti
Arhivsko gradivo
Nepremična kulturna dediščina
Nesnovna kulturna dediščina
Osebnosti
Avdio-vizualno gradivo
Naključni izbor iz predmetov
21. februarja, 2020
Na posnetku je madžarsko letalo italijanske izdelave, ki je zaradi okvare prisilno pristalo v Moravskih Toplicah (tedaj samo še Moravci). Pred letalom stoji vojak jugoslovanske vojske, z njim sta se fotografirala tudi lastnik fotografije Franjo Štingl in njegova soproga (tretji in čtrti z leve).
2. aprila, 2020
Odganjalec muh, imenovan tudi pastirska pahljača, je tipični primerek pastirske rezbarije. Uporabljali so ga za odganjanje muh, ki so obletavale živino. Značilni pripomoček pastirjev zahodnega Prekodonavja. Uporaben pa ni bil samo na pašnikih ali v hlevih, temveč tudi v hiši. Na začetku 20. stoletja je običajno visel na glavnem stropnem tramu, od koder so ga…
18. avgusta, 2020
Fotografija Turnišča s pogledom na kapelico sv. Antona Padovanskega v središču vasi. Soboški fotograf Jože Kološa – Kološ (1920–1998) je delal kot sodelavec tednika Vestnik. Ta fotografija iz središča vasi Turnišče s pogledom na kapelico sv. Antona Padovanskega in skupino ljudi na cesti pred njo ter ob hiši na desni strani, prizor vsakodnevnega utrinka življenja…
30. aprila, 2020
Zgrajen je bil v šestdesetih letih 20. stoletja, obratoval je že od leta 1964. Dela so izvajali zaposleni v monoštrskih tovarnah, šolah in javnih zavodih. Poslopje so uporabljali za organiziranje taborov za otroke s tega območja. V osrednji zgradbi se je nahajala jedilnica, kjer so se lahko zadrževali tudi v primeru slabega vremena. V gozdu…
Naključni izbor iz arhivskega gradiva
21. maja, 2020
Popis prebivalstva iz leta 1828, po današnjih pojmovanjih, ustreza obrazcu za davčno napoved. V posamezne rubrike se je vpisovalo ime glave družine, zavezane za plačevanje davka. Popis navaja število kmetij, velikost obdelovalne površine, vrste poljščin, različne načine in stroške pridelave po regijah.
17. februarja, 2020
Uporabo pečatov naselij je urejal Zakon št. XVIII iz leta 1871 o upravni ureditvi naselij. Ob nastopu zakona so Uradi podžupanov zbrali stare pečatnike ter jih dali v hrambo v arhiv županije. Na večini teh pečatnikov so bili prikazani stari, skorajda že pozabljeni simboli naselij.
2. maja, 2020
Zakoni o vinogradih so vsebovali obveznosti do fevdalnih del, navodila za čas, način, tehniko in obliko organizacije dela letnih opravil v vinogradih, predpise o vzdrževanju vinogradov in pripomočkov, ukrepe za zaščito pridelka ter moralne okvirje za gospodarsko in družbeno vedenje v goricah. Členi zakona so temeljili na relativnem lastništvu vinograda, tematika je bila podobna v vsej državi, v podrobnostih pa se kažejo velike razlike.
21. maja, 2020
Popis prebivalstva iz leta 1828, po današnjih pojmovanjih, ustreza obrazcu za davčno napoved. V posamezne rubrike se je vpisovalo ime glave družine, zavezane za plačevanje davka. Popis navaja število kmetij, velikost obdelovalne površine, vrste poljščin, različne načine in stroške pridelave po regijah.
Naključni izbor iz nepremične kulturne dediščine
10. februarja, 2020
Na vzpetini južno od vasi Domanjševci stoji enoladijska opečna romanska cerkvica iz prve polovice 13. stoletja. Cerkev v Domanjševcih ima tri posebnosti; prva je zidani zvonik, ki je v opečni gradnji sočasen s cerkvijo, druga posebnost domanjševske cerkve je bogat romanski portal v južni steni, tretja pa je le še delno ohranjena in gre za…
11. februarja, 2020
Vaški križ pred stanovanjsko hišo na Dolnji Bistrici (zraven hišne številke 38) z napisom: »Hvalen bojdi Jezuš Kristuš. Spomin moke smrti gospodna Jezuša Kristuša je dala gori postaviti sv. Kriš Ifko Orša 1887.« [Hvaljen bodi Jezus Kristus. V spomin na Jezusove muke je križ postavila Urša Ifko leta 1887.] Križ je leta 1989 obnovila družina…
11. februarja, 2020
Evangeličanska cerkvena občina Puconci je bila ustanovljena 4. avgusta 1783 kot prva po uveljavitvi Tolerančnega patenta Jožefa II. iz leta 1781. Prva cerkev, ki je bila precej manjša in tudi skromnejša od sedanje, je bila zgrajena in posvečena 8. decembra 1784 na zemljišču, ki ga je v ta namen podaril grof Maximilian Battyányi. Poimenovana je…
21. februarja, 2020
Prvo gomilo, visoko 6,5 metra s premerom 34 m, so odkrili leta 1978 pod vodstvom Márie Fekete. Znotraj gomile je bila grobnica, orientirana v smeri sever–jug, v velikosti 6,7 x 7 m, narejena iz suho položenega kamna. Na južni strani je bil vhod, ki je bil označen z dvema paroma stebrov. Nekoč so stali stebri…
Naključni izbor iz nesnovne kulturne dediščine
10. februarja, 2020
Lončarstvo je bila najpogostejša domača dejavnost, saj je skoraj vsaka vas imela vsaj enega lončarja. Po načinu okraševanja in žganja ločimo dve skupini prekmurskih lončarjev: filovsko in goričko. Filovski so bili znani po »črno žgani« posodi. Pütra, kot najbolj prepoznaven izdelek prekmurskih lončarjev, je služila prenašanju vode, večja tudi za shranjevanje bučnega olja. Ozek vrat…
18. avgusta, 2020
Remenke ali remenice so okrašena velikonočna jajca. Razširjena tradicionalna tehnika krašenja je batik (nanašanje voska in barve), ki je značilna predvsem za Ravensko in Dólinsko. Osnova za krašenje so izpihana jajca. Remenke izdelujejo in razstavljajo v velikonočnem času, kot turistične spominke pa jih izdelujejo vse leto. Batik tehnika je v šestdesetih letih 20. stoletja začela…
10. februarja, 2020
Postavljanje majoša (mlaja) v Gančanih je del podeželske dediščine. V osnovi gre za ljudsko-cerkveni praznik. Začetki postavljanja mlaja v Gančanih segajo v leto 1919, ko so za srečno vrnitev iz prve svetovne vojne mlaj postavili fantje v zahvalo Mariji. Lejtniki (18-letniki) se prvič zberejo skupaj prvi petek po novem letu in nato vsak petek do…
20. februarja, 2020
V zgodnjih šestdesetih letih je bil še živ običaj »obhod binkoštne kraljice«. Dekleta so prosila za sprejem v hišo, kjer so na enem mestu stoje v pozdrav prazniku zapele pesem, ki se začne »Elhozta jaz az Isten piros pünkösd napját«. Štiri dekleta so držala ruto s cvetlicami kot baldahin nad glavo najmlajše, ki je stala…
Naključni izbor osebnosti
29. aprila, 2020
Miklós Ostffy je bil 27. junija 1669 prisoten na škofovski sinodi v Büku. 29. avgusta 1669 je v kraju Asszonyfa sprejel novega škofa Istvána Szenczija Feketeja. Leta 1679 je preganjanega protestantskega škofa Ostffy sprejel v svoj grad v kraju Asszonyfa. Leta 1680 so dunajske cesarske čete grad zravnale z zemljo. Ostffy je pobegnil in se…
19. maja, 2020
Leta 1959 je diplomiral na Akademij za likovno umetnost v Ljubljani. Leta 1967 se je vrnil v Prekmurje in postal član skupine DHLM (L. Danč, Š. Hauko, L. Logar, F. Mesarič), ki je v prekmurskem prostoru uveljavila moderne tokove. Danč spada v drugo generacijo akademsko šolanih likovnih umetnikov Prekmurja. V njegovem opusu najdemo dela, ki…
15. maja, 2020
Ferdo Godina je prve zgodbe objavljal v Novinah. Študiral je pravo, sodeloval je z liberalnimi društvi, bil urednik Mladega Prekmurca, pisal je za različne časopise in objavljal svojo prozo. Leta 1941 se je v Ljubljani pridružil partizanom in od leta 1944 organiziral odpor v Prekmurju. Po vojni je opravljal več služb, nato pa deloval kot…
18. avgusta, 2020
Rodil se je v naselju Vál. Študiral je v Zagrebu, kjer je tudi diplomiral iz teologije. Vse do leta 1849 je služboval v zagrebški škofiji. Od marca 1848 do 13. avgusta 1849 je bil duhovnik v Sándorjevem pehotnem polku, do oktobra 1850 pa v vojaški bolnišnici v Gradcu, ko so ga premestili v sombotelsko škofijo.…
Naključni izbor avdio-vizualnega gradiva
11. marca, 2020
Sojenice ob rojstvu otroka tudi v slovenskem Porabju napovedujejo njegovo usodo. Lokalna različica mednarodnega motiva (ATU 934).
11. februarja, 2020
Ko so zibali dojenčka v lesenem koritu ali zibelki, so mu peli to uspavanko. Pesem je sestavljena iz različice treh besed (Heje baba, bijja). Uspavanko je zbral Antal Békefi leta 1972.
11. marca, 2020
Svatbena pesem, ki so jo peli, ko je nevesta zapustila dom.
11. marca, 2020
Stolnjek prestri se (Prtič, pogrni se) / Terülj, terülj, terítőm. Različica po svetu znane pravljice „Mizica, pogrni se” pri porabskih Slovencih (ATU 563).