Uporabo pečatov naselij je urejal Zakon št. XVIII iz leta 1871 o upravni ureditvi naselij. Ob nastopu zakona so Uradi podžupanov zbrali stare pečatnike ter jih dali v hrambo v arhiv županije. Na večini teh pečatnikov so bili prikazani stari, skorajda že pozabljeni simboli naselij.

V sporu med Miklósom Széchyjem in Bertoldom Ellerbachom je natančno označen predmet pravde: naštejejo vasi, ki sodijo h gradu Dobra.

Šolski nadzornik Železne županije je leta 1942 odredil splošno oceno, v skladu s katero so morali vodje nižješolskih ustanov sporočiti število zaposlenih in učencev, podatke o njihovi verski pripadnosti, maternem jeziku itd., pravno in tehnično stanje poslopja ter ukrepe, za katere so menili, da so nujno potrebni. Na podlagi tega je nato državni organ načrtoval financiranje. Poročilo daje slikovito podobo o stanju šole v tistem obdobju.

Župnija Grad oziroma Gornja Lendava spada med najstarejše župnije na prekmurskih tleh. Do leta 1777 je spadala pod rabsko in nato pod sombotelsko škofijo. 1923 je prišla v apostolsko administracijo lavantinskega škofa, 1964 pa je bila dokončno priključena k lavantinski škofiji. V župniji so delovali številni znani duhovniki, ki sta jim v prvi polovici 20. stoletja sledila Rudolf Bednarik in Ivan Kolenc. Slednji je zaslužen za restavracijo župnijske cerkve, ki jo je po načrtih Jožeta Plečnika izvedel Jože Požauko iz Maribora. Poleg župnikov je v župniji delovalo mnogo kaplanov, ki so sooblikovali versko življenje župnije.