Legenda ikon na mapi
Predmeti
Arhivsko gradivo
Nepremična kulturna dediščina
Nesnovna kulturna dediščina
Osebnosti
Avdio-vizualno gradivo
Naključni izbor iz predmetov
10. februarja, 2020
Na arheološkem najdišču Pod kotom – jug pri Krogu je bilo odkrito največje in najstarejše žgano grobišče na območju Slovenije, ki sodi v čas srednje bakrene dobe (sredina 4.tisočletja pr. n. št. Odkritih je bilo 179 žarnih grobov. Sežgani ostanki umrlih so bili v lončenih, ročno izdelanih posodah v obliki lonca, večinoma okrašenih z geometrijskimi…
30. aprila, 2020
Zgrajen je bil v šestdesetih letih 20. stoletja, obratoval je že od leta 1964. Dela so izvajali zaposleni v monoštrskih tovarnah, šolah in javnih zavodih. Poslopje so uporabljali za organiziranje taborov za otroke s tega območja. V osrednji zgradbi se je nahajala jedilnica, kjer so se lahko zadrževali tudi v primeru slabega vremena. V gozdu…
21. februarja, 2020
Zeleno glazirano, pravokotno, štirinožno, lončeno držalo za posodico za črnilo. Na prednji stranici ima vdolbino in dve odprtini, med njima je ležeči lev. V eno odprtino paše valjasta, obrobljena posodica za črnilo. V drugo pa držalo za posodico s prahom za sušenje črnila. Posodica s prahom za sušenje črnila je imela pokrov z luknjicami. Prah…
30. aprila, 2020
Kip je domnevno drugi najstarejši vaški sakralni spomenik v Železni županiji. Leta 1686 je gospa Eleonora Tallian ustanovila sklad za vzdrževanje Marijinega kipa. Vidno je, da je bil kip Madone prvotno na stebru. Steber je bil odrezan. Dolga desetletja je podobo dopolnjevalo iz betona vlito srce, obdano s trnovo krono.
Naključni izbor iz arhivskega gradiva
20. februarja, 2020
Uporabo pečatov naselij je urejal Zakon št. XVIII iz leta 1871 o upravni ureditvi naselij. Ob nastopu zakona so Uradi podžupanov zbrali stare pečatnike ter jih dali v hrambo v arhiv županije. Na večini teh pečatnikov so bili prikazani stari, skorajda že pozabljeni simboli naselij.
21. maja, 2020
Popis prebivalstva iz leta 1828, po današnjih pojmovanjih, ustreza obrazcu za davčno napoved. V posamezne rubrike se je vpisovalo ime glave družine, zavezane za plačevanje davka. Popis navaja število kmetij, velikost obdelovalne površine, vrste poljščin, različne načine in stroške pridelave po regijah.
5. maja, 2020
Popis prebivalstva iz leta 1828, po današnjih pojmovanjih, ustreza obrazcu za davčno napoved. V posamezne rubrike se je vpisovalo ime glave družine, zavezane za plačevanje davka. Popis navaja število kmetij, velikost obdelovalne površine, vrste poljščin, različne načine in stroške pridelave po regijah.
3. maja, 2020
Popis prebivalstva iz leta 1828, po današnjih pojmovanjih, ustreza obrazcu za davčno napoved. V posamezne rubrike se je vpisovalo ime glave družine, zavezane za plačevanje davka. Popis navaja število kmetij, velikost obdelovalne površine, vrste poljščin, različne načine in stroške pridelave po regijah.
Naključni izbor iz nepremične kulturne dediščine
18. avgusta, 2020
Cerkev iz 14. stoletja so razširili v 15. stoletju z ladjo in zakristijo. Na južni strani sta bili dve niši za sedenje s segmentiranim lokom, na severni strani je bogato razčlenjen tabernakelj. Na zaključnih kamnih mrežastega oboka so grbi donatorjev Bertholda Elertbacha, njegove soproge Borbále Széchija, družin Kanizsai in Szentgyörgyi ter Bazini. Na južni strani…
21. februarja, 2020
Zvonik se nahaja na območju nekdanjega Szomoróca. Zvon je pripet med dva kraka »lesene vilice«, ki sta izklesana iz enega samega hrastovega hloda nad šotorsko streho (»krilom«). Stene stavbe kvadratnega tlorisa so bile narejene iz lesa črnega trna. Štirikapna streha nima samo podporne funkcije, ampak služi tudi kot zaščita za zvonarja. Ta tip zvonika je…
18. avgusta, 2020
Romanska cerkev, ki stoji na starem pokopališču na griču Szentegyházhegy ob robu vasi. Njen zavetnik je sv. Jakob apostol. Zgradili so jo v 13. stoletju. Opečnata cerkvica, orientirana vzhod-zahod, s polkrožnim prezbiterijem in vitkim zvonikom.
18. avgusta, 2020
Kapelica sv. Janeza Krstnika se omenja že v 14. stoletju (1377). V vizitacijskem zapisniku iz leta 1794 že lahko preberemo o prenovi cerkve. Leta 1915 je cerkev imela en nižji in en višji del, zvonik je bil pokrit z lesenimi skodlami, sama cerkev pa s strešniki. Ograja je bila iz tramov, utrjenih z ilovico. Leta…
Naključni izbor iz nesnovne kulturne dediščine
18. avgusta, 2020
Remenke ali remenice so okrašena velikonočna jajca. Razširjena tradicionalna tehnika krašenja je batik (nanašanje voska in barve), ki je značilna predvsem za Ravensko in Dólinsko. Osnova za krašenje so izpihana jajca. Remenke izdelujejo in razstavljajo v velikonočnem času, kot turistične spominke pa jih izdelujejo vse leto. Batik tehnika je v šestdesetih letih 20. stoletja začela…
20. februarja, 2020
Na obrobju vasi najde čuvaj vinogradov v Rátótu eno bučo. Ne ve, kaj je to. Modri starešine vasi mislijo, da gre za zmajeva jajca, potem pa, da je buča jajce žrebeta. Gre za ljudsko literarna zvrst, za šaljiva zgodbo o posmehovanju vasi in nevednosti vaščanov.
20. februarja, 2020
Po ljudskem izročilu je stal pri izviru Muszla razbojniški grad. Okoli hriba je vseokoli tekla voda. Pravijo, da so našli zlati zaklad, sedmerokrak svečnik.
10. februarja, 2020
Melinci so danes sinonim za ciglarstvo – domače izdelovanje opeke. Od leta 1992 TD Brod predstavlja na Ciglarskih dnevih to dejavnost, posebej izdelavo in žganje opeke. Za turistične potrebe so izdelali tudi ciglarski zid na prostem, kjer je dejavnost čez celo leto predstavljena obiskovalcem. Od 244 domačij je 111 takšnih, ki so grajene iz domače…
Naključni izbor osebnosti
30. aprila, 2020
Politik legitimist, od 1904 član zgornjega doma, od 1919 eden od vodij dunajskega antiboljševističnega komiteja. Friedrichova vlada ga je imenovala za glavnega vladnega komisarja Prekodonavja, njegova zasluga naj bi bila, da so v Sopronu in okoliških vaseh razpisali plebiscit o tem, kateri državi bi želeli pripadati. Med drugim poskusom osvojitve ogrskega prestola oktobra 1921 se…
15. maja, 2020
Ferdo Godina je prve zgodbe objavljal v Novinah. Študiral je pravo, sodeloval je z liberalnimi društvi, bil urednik Mladega Prekmurca, pisal je za različne časopise in objavljal svojo prozo. Leta 1941 se je v Ljubljani pridružil partizanom in od leta 1944 organiziral odpor v Prekmurju. Po vojni je opravljal več služb, nato pa deloval kot…
18. avgusta, 2020
Gimnazijo in semenišče je obiskoval v Sombotelu. Za duhovnika je bil posvečen 2. julija 1899. Kot župnik je med leti 1909-1913 in 1928-1930 služil na Dolnjem Seniku, kjer je tudi pokopan. Članke je pisal v prekmurskem slovenskem narečju, urejal pa je tudi knjige. Leta 1910 je na Dolnjem Seniku ustanovil Družbo Srca Jezusovega, leta 1912…
15. maja, 2020
Po končanem bogoslovju v Sombotelu leta 1897 in novi maši na Tišini je bil kaplan v več župnijah in župnik v Pečarovcih. Leta 1910 se je upokojil in preselil v Črenšovce. Takrat se je začelo njegovo plodno delo politika, urednika in pisca. Bil je mnenjski voditelj katoliških Slovencev v Prekmurju, aktivno vključen v prevratne dogodke…
Naključni izbor avdio-vizualnega gradiva
11. marca, 2020
Sojenice ob rojstvu otroka tudi v slovenskem Porabju napovedujejo njegovo usodo. Lokalna različica mednarodnega motiva (ATU 934).
11. februarja, 2020
Ko so zibali dojenčka v lesenem koritu ali zibelki, so mu peli to uspavanko. Pesem je sestavljena iz različice treh besed (Heje baba, bijja). Uspavanko je zbral Antal Békefi leta 1972.
11. marca, 2020
Stolnjek prestri se (Prtič, pogrni se) / Terülj, terülj, terítőm. Različica po svetu znane pravljice „Mizica, pogrni se” pri porabskih Slovencih (ATU 563).
11. marca, 2020
Svatbena pesem, ki so jo peli, ko je nevesta zapustila dom.