Župnija Grad oziroma Gornja Lendava spada med najstarejše župnije na prekmurskih tleh. Do leta 1777 je spadala pod rabsko in nato pod sombotelsko škofijo. 1923 je prišla v apostolsko administracijo lavantinskega škofa, 1964 pa je bila dokončno priključena k lavantinski škofiji. V župniji so delovali številni znani duhovniki, ki sta jim v prvi polovici 20. stoletja sledila Rudolf Bednarik in Ivan Kolenc. Slednji je zaslužen za restavracijo župnijske cerkve, ki jo je po načrtih Jožeta Plečnika izvedel Jože Požauko iz Maribora. Poleg župnikov je v župniji delovalo mnogo kaplanov, ki so sooblikovali versko življenje župnije.

Gyula Végh (Vereb, 25. januar 1870 – Bozsok, 21. julij 1951) umetnostni pisec, zbiratelj umetnin, slikar, direktor Muzeja uporabne umetnosti je dvorec v Bozsoku leta 1906 kupil od Kalmana Sibrika, katerega predniki so več stoletij bili lastniki omenjene graščine. Végh je na poslopju izvedel nekaj manjših sprememb. Tu objavljene skice niso zgolj tehnične risbe, temveč so hkrati tudi odsev samega slikarja. V obdobju, ko je dvorec bil v njegovi lasti, se je le-ta razvil v pravo zbirko umetnin. Med vojaško okupacijo po drugi svetovni vojni – katere žrtev je postal tudi Végh – je bila dragocena zbirka žal skoraj popolnoma uničena.

Popis prebivalstva iz leta 1828, po današnjih pojmovanjih, ustreza obrazcu za davčno napoved. V posamezne rubrike se je vpisovalo ime glave družine, zavezane za plačevanje davka. Popis navaja število kmetij, velikost obdelovalne površine, vrste poljščin, različne načine in stroške pridelave po regijah.